Letošnje Prešernove nagrade so se znašle v dobrih ali pravih rokah, bi lahko rekli po objavi nagrajencev in po slovesnosti – podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada ter proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku – nocoj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Za proslavo je napisal scenarij, jo režiral in oblikoval scenografijo Mare Bulc, videoportrete nagrajencev režiral Tomaž Gorkič, kostumografka pa je bila Sanja Grcić.
Ivo Petrić med svojima glasbenicama
Simbolna povezava večera je bila vsebina sedme kitice Prešernove Zdravljice z mednarodnimi izvajalci in v več jezikih. Nastopili so Ireda Preda, Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalija Morozova. Slišali smo kako zveni Prešeren, predvsem v glasbeni obdelavi v več jezikih, tudi v japonščini, arabščini, makedonščini, bosanščini, angleščini. Himno je zapela operna pevka Irena Preda.
Komično resne besede nagrajenca Toneta Partljiča, vse fotografije Marijan Zlobec
Slavnostni govornik je bil predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, prof. dr. Janez Bogataj.
Ivo Petrić je po proslavi obsedel
Prešernova nagrajenca Tone Partljič in Ivo Petrić
Tone Partljič morda ni tako odličen pisatelj kot Lojze Kovačič ali Drago Jančar, a je njegova celovita kulturna prisotnost v slovenskem prostoru že desetletja opazna, da ne rečem intenzivna, še posebej v gledališču, filmu, novelistiki, kulturni politiki, polemiki, seveda še v parlamentu, kjer je izrekel marsikaj pametnega. Podobno skladatelj, dirigent in dolgoletni umetniški vodja Slovenske filharmonije Ivo Petrić.
Slikar in nekdanji Prešernov nagrajenec Andrej Jemec
Če samo pomislim, da je napisal nekaj odličnih koncertov za violinista Igorja Ozima in flavtistko Ireno Grafenauer, morda je nekoliko slabši koncert za trobento, ki ga je po svetu igral Stanko Arnold. Napisal je celo vrsto simfoničnijh del, komornih, solističnih, večinoma avantgardnih, še posebej, ko je vodil Ansambel Slavko Osterc. Slovensko filharmonijo je popeljal od Španije do takrat še Vzhodne Nemčije, Češke, Rusije, v Avstrijo, Nemčijo, ZDA, Italijo, na Madžarsko, Hrvaško…
Tone Partljič
Prepričljive vse nagrade Prešernovega sklada
Nagrajenec Prešernovega sklada slikar Aleksij Kobal
Primerne in prepričljive so nagrade Prešernovega sklada: Cvetki Lipuš za pesniški opus, še posebej za pesniško zbirko Kaj smo, ko smo, Januszu Kici za gledališke režije dramatiziranega Kafkovega Gradu in Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski, skladatelju in zborovskemu dirigentu Ambrožu Čopiju za skladateljsko in dirigentsko delo v zadnjih dveh letih, Aleksiju Kobalu za slikarski razstavi Nokturno in Območje zajetja v Obalnih galerijah Piran,
Igralka in performerka, nagrajenka Prešernovega sklada Katarina Stegnar
Katarini Stegnar za igralske dosežke v zadnjih dveh letih, Mojci Smerdu za kiparsko razstavo v Murski Soboti.
Skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, nagrajenec Prešernovega sklada, z mamo
Vsi imajo za sabo že zelo močan umetniški opus. Lahko bi dodali, da ni bilo kakšnih mlajših ali morda bolj tveganih odločitev v Upravnem odboru Prešernovega sklada.
Vedeti je treba, da se o kandidatih, ki jih predlagajo strokovne komisije za nagrade, glasuje na tajnem glasovanju in mora vsakdo prejeti najmanj deset od petnajstih glasov, kar ni tako lahko, kot se zdi.
Pesnik Tone Kuntner
Gre na izpadanje oziroma poteka glasovanje v toliko krogih, da na koncu dobijo vse “potrebne” nagrajence, to je 2 plus 6.
Ilustratorki Lili Prap je lahko, ona je že iz “takujšega”
Svetlana Makarovič, ki istočasno, kot je proslava v Cankarjevem domu, prireja svojo “alternativno Prešernovo proslavo” kot bralske večere v čitalnici NUK, je Prešernovo nagrado, ki jo je z odra sicer zavrnila, dobila v resnici šele četrto leto, ko je vstopila v krog predlaganih; potem ko so jo pred njo dobili Niko Grafenauer, Tomaž Šalamun in Saša Vuga. Potem je tedaj zmanjkalo pesnikov in pisateljev… Naprej je zgodba v smislu “žalujoči ostali”!
Bivši državni sekretar, pisatelj Tone Peršak se bo verjetno upokojil, pisal in dočakal Prešernovo nagrado
Nelida Nemec (desno) s svojo družino in direktorico Škofjeloškega muzeja
Sonagrajenec Svetlane Makarovič, pater jezuit Marko Ivan Rupnik, zaradi katerega je pesnica Prešernovo nagrado zavrnila, je medtem še bolj utrdil svoj sloves vodilnega mozaicista z religiozno tematiko v svetu; med drugim v Vatikanu, v papeževi kapeli Odrešenikove matere (zanjo je prejel Prešernovo nagrado), v Fatimi na Portugalskem in v Lurdu v Franciji.
Lojze Peterle praznuje 25.letnico Prešernovih proslav pod svojo oblastjo
Od leta 2000, ko sta oba prejela Prešernovo nagrado, je pater Rupnik zanesljivo napravil veliko več umetnin. Njegovih mozaikov v Sloveniji je okrog petnajst.
Nagrajenki Prešernovega sklada Mojci Smerdu je čestital dr. Kajetan Gantar
Letošnja proslava je bila nekako konservativno povprečna, tradicionalistično reportažna, pripovedno predstavitvena in zabarikadirana v eno Prešernovo kitico, ki je bila tedaj morda celo najnaprednejša na svetu. Po proslavi se je izvedelo, da je bila vsebina proslave cenzurirana.
Nekdanja nagrajenca Prešernovega sklada, dirigent Uroš Lajovic in fotograf Joco Žnidaršič
Žal pa je danes vse bolj utopična. Prešeren bi moral zapeti veliko bolj “negativistično”, pa bi bil efekt pravi.
Dr. Janez Bogataj in legendarni Franc Jezeršek
Kaj je narobe z Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak?
Brane Kovič s svojo arhitektko Jano Pipp
Ja kaj je narobe? Vse, dragi Prešeren, in še več, in še bolj, in še boj kruto in tragično!
Glasbeniki iz Slovenske filharmonije so tokrat počivali
Ampak slovenska himna, kot smo slišali na koncu proslave v izjavah nagrajencev, je najlepša.
Milan Kučan je nepogrešljiv
Med glasbeniki pa prav tako skladatelj, akademik Lojze Lebič
Marijan Zlobec
2 odziva na “Prešernove nagrade v dobrih rokah”
Torej Damir Avdić, moj ljubljeni Bosanc je bil na odu- ma bravo, a pred kratkim je sprejel negativno odločbo o stalnem bivališču v ljubi Sloveniji. Ampak pogrešam med nagrajenci Vladota Kreslina, sjajnega prekmurskega pesnika, pevca, skladatelja- zakaj nagrado Prešernovega sklada dobi nekakšni trobentač iz Mariborja, Vladek pa ne- torej prvi je predstavnik visoke kulture,a tale drugi igra povsod nekakšno zabavno glasbo ! V petek smo slavili Prešerena tukaj v Londonu, Vladek je zaigral svojoj legendarno ” Tisto črno kitaro ” in svi smo bili srečni. Ni kultura le igranje skladbi Ivota Petrića ( katreg imam zelo rad! ), temveč tudi tale skladbica katera sodi v osrednji delček slovenske kulture, tu se strinjava moj ljubi Marijan, sigurno !!!- Ognjen Tvrtković iz Londona
Se strinjam, da je treba polje nagrad še malo razširiti! Sicer pa sem že na Dunaju, Prešernovem edinem pozitivnem kraju na svetu!