Prejemnik nagrade Radojke Vrančič 2026 je Blaž Božič


Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje nagrado Radojke Vrančič za leto 2026 Blažu Božiču za prevod pesmi v antologiji osmanske lirike Čas divjega tulipana (Škuc, 2025).

Blaž Božič, foto Domen Slovinič

Nagrado Radojke Vrančič bodo podelili skupaj z nagrado za najboljši literarni prvenec na pogovornem dogodku v sredo, 25. novembra, ob 16. uri na Glavnem odru
42. Slovenskega knjižnega sejma (Gospodarsko razstavišče, Ljubljana).

Strokovna komisija za nagrado Radojke Vrančič pri DSKP v sestavi Jernej Županič (predsednik), Živa Borak, Niko Jež, Mojca Kranjc in Katarina Marinčič je v utemeljitvi k nagradi med drugim zapisala: »Božičev študiozni pristop se ne udejanja na račun berljivosti in forme, ne predstavlja zgolj vsebine pesmi, temveč na zavidljivo visoki ravni ohranja obliko in spevnost izvirnikov, njihove rime in predvsem ritem, pri čemer nekatera pesniška sredstva osmanščine mojstrsko prenese v slovenščino, drugim, pri katerih to ni mogoče, pa poišče posrečene ustreznice.«

Utemeljitev nahgrade v celoti

Blaž Božič je s prevodom pesmi, zbranih v antologiji Čas divjega tulipana, opravil veliko in pionirsko delo – gre namreč za sploh prvi slovenski prevod iz osmanske turščine, prevajalec pa je ob tem, da je poskrbel za izbor in prevod, knjigo opremil tudi z dvema spremnima študijama in kopico opomb, ki pojasnjujejo kontekst izvirnih besedil.

Prevod spretno lovi ravnotežje med dobesednostjo in podomačevanjem. Po eni strani gre pri Času divjega tulipana za izrazito študijsko izdajo, številne opombe bralcu približujejo
obsežno, močno kodificirano in razvejeno pesniško tradicijo ter njene konvencije in osvetljujejo njeno metaforiko, po drugi strani pa pesmi ostajajo pesniške, lirika lirična. Božičev študiozni pristop se ne udejanja na račun berljivosti in forme, ne predstavlja zgolj vsebine pesmi, temveč na zavidljivo visoki ravni ohranja obliko in spevnost izvirnikov, njihove rime in predvsem ritem, pri čemer nekatera pesniška sredstva osmanščine mojstrsko prenese v slovenščino, drugim, pri katerih to ni mogoče, pa poišče posrečene ustreznice.

Ob tem se sreča s številnimi prevajalskimi zagatami, ki jih pojasnjuje tudi v eni od
spremnih besed – na vsebinski ravni denimo z dejstvom, da v osmanski turščini spol
nagovorjenca – v antologiji gre namreč za ljubezensko liriko, ki je skoraj vedno naslovljena na
subjekt te ljubezni – ni ekspliciten, tako da ga mora prevajalec v slovenščino rekonstruirati na
podlagi zunajbesedilnega konteksta in konvencij; na formalni pa na primer z bohotno
sinonimiko osmanščine, ki je zahvaljujoč perzijskim vplivom na jezik in tradicijo mnogo
bogatejša od slovenske, kot tudi s temeljnimi strukturnimi razlikami med jezikoma, zaradi
katerih je rime izvirnikov pogosto težko prenesti v slovenščino.

Božič se z vsem tem sooča spretno in pretanjeno, in prevod, ki je rezultat njegovega
dela, slovenskim bralcem približa polje svetovne literature, ki ga doslej še niso imeli priložnosti spoznati, hkrati pa jih ne oropa za estetski užitek, za učinek, ki ga je predstavljena poezija vsekakor imela v svojem izvornem času in kontekstu. Komisija mu zato soglasno podeljuje letošnjo nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca.

Blaž Božič (1991) je pesnik, prevajalec, klasični filolog in glasbenik. Na Filozofski fakulteti UL je magistriral iz starogrškega jezika in književnost ter primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. Na Oddelku za klasično filologijo iste fakultete trenutno zaključuje doktorat na temo zadnjega epa antike, Dionizovih del pesnika Nonosa iz Panopole.

Deluje kot književni prevajalec iz več živih in historičnih jezikov, mdr. je sodeloval pri pripravi
integralnega prevoda homerskih himn iz stare grščine (Homerske himne, izšlo pri založbi Družina, 2019) in Spinozovih pisem iz nizozemščine (Pisma, izšlo pri založbi Krtina, 2026). Njegovo najnovejše samostojno prevodno delo je roman globokoglobokomodro nizozemske pisateljice Nikki Dekker (Goga, 2026), pred izidom pa je tudi njegov izbor lirike Sándorja Petőfija v prevodu iz madžarščine (izide pri založbi Družina, 2026). Samostojnemu študiju osmanskega jezika in poezije se posveča od leta 2018, strokovno pa se je izpopolnjeval v okviru študijskih bivanj v Carigradu in izobraževanja na londonskem Inštitutu Yunusa Emreja.

Pogovor z nagrajencem Blažem Božičem in prejemnico ali prejemnikom nagrade za najboljši literarni prvenec bo vodila radijska novinarka in literarna kritičarka Tina Kozin. Prireditev bo povezovala Ajda Sokler. Dogodek bo mogoče poslušati v neposrednem radijskem prenosu na Programu Ars.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja