KRITIK.si

V novejši ljubljanski galeriji Mulec na Trubarjevi ulici so odprli razstavo novih slik znanega slovemnskeha slikarja, Jakopičevega nagrajenca Silvestra Plotajsa Sicoea z naslovom Pozdrav Hockneyu.

Don’t worry, akril na platnu, 120 x 90 cm, 2026, vse fotografije Marijan Zlobec

Kurator razstave, avtor postavitve in teksta je Jiři Kočica, sicer znan kot akademski kipar, risar, pedagog, pisatelj in esejist.

Na – črni kubist, akril na platnu, 120 x 90 cm, 2026

Silvestra Plotajsa Sicoea predstavlja kot slikarja, ki od svojih mladostnih let naprej prinaša v slovensko umetnost svežino in neobremenjenost, na trenutke nekakšno rockovsko predrznost, povezano z narativi popa, zvezdništva in naravne, nepretenciozne samozavesti.

Ognjena

Kočica je slikarjev vrstnik in se poznata že desetletja dolgo.

Totem, akril na platnu, 180 x 60 cm, 2026

Razstava je posvečena slavnemu slikarju Davidu Hockneyu, ki ga je navdihoval ves čas njegove ustvarjalnosti. Sicoe je slikarsko ušel “ljubljanskemu akademskemu ozračju”, ko se je po študiju pri Emeriku Bernardu na ALUO odpravil še na Akademijo Minerva v Groningenu k profesorju Martinu Tissingu. Doma pa je postal svobodni slikar z zelo velikim slikarskim opusom in trenutnim ateljejem v Tivoliju.

Iz luči v kruh, akril na platnu, 150 x 50 cm, 2026

Kočica podrobno predstavlja slikarjev odnos do Hockneya, a tudi do Van Gogha, ki ima prav tako ves čas dialoški vpliv na našega umetnika.

Van Goghinja, akril na platnu, 200 x 70 cm, 2026

Pomembno pa je, da figure iz Van Goghovih slik spreminja v ženske, pri čemer v sliki Van Goghinja dobivamo vtis, kot da v resnici slika kakšno našo smučarsko skakalko, ker je cesta, po katerih punca hodi, podobna smučarski skakalniški strmini. Van Goghinja je osvobojena vsega konvencionalnega, tako kot je Sicoe prepričan, da sta bila oba slikarja: Van Gogh in Hockney.

Silvester Plotajs Sicoe

Kočica v slikah odkriva določeno poetičnost, grenki cinizem in eksistencialno avtoterapevtsko razgaljanje, kar pa je večdesetletna stalnica v celotnem slikarjevem opusu. Opaža pa razliko med Hockneyevo težo bivanjske tesnobe in Sicoevo “navdušenostjo nad samim dejstvom bivanja.”

C’ est la vie, akril in olje na platnu, 180 x 110 cm, 2026

“Sicoejeva slikarska dela tako delujejo kot čisti življenjski zagon (elan vital) ali osvetlitev biti: so živi dar svetu, v katerem slikarstvo in poezija do konca ohranjata neokrjen, živ užitek življenja.”

Prasanje, akril na platnu, 180 x 100 cm, 2026

Vprašanje pa je, kdaj se bo in ali se bo Sicoe osvobodil omenjenih slikarskih vplivov, ki mu nenehno parajo živce in mora misliti nanje, da ga tako zlahka zapeljejo v svoj umetniški in bivanjski svet ? Tega nenehnega vpliva bi se moral osvoboditi in stopiti stran iz zgodovinsko že videnega in doživetega.