10. september je bil prav poseben dan za Zverjaščevo družino. V številnih državah po svetu je sočasno izšla težko pričakovana tretja knjiga Julie Donaldson in Axla Schefflerja, Zverjaščkova babi. Med njimi je bila tudi Slovenija, kjer so mednarodni izid proslavili z novinarsko konferenco Mladinske knjige v knjigarni Konzorcij in donacijo 300 izvodov nove slikanice Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Na koncu ni manjkala niti torta.
Predsednica ZPMS Darja Groznik, prevajalec Milan Dekleva in predsednica uprave Mladinske knjige Nataša Kraškovic, vse fotografije MK
Več kot dvajset let je minilo, odkar so v Mladinski knjigi prvič vstopili v globoki temni gozd in spoznali iznajdljivo Miško ter strašnega Zverjasca. Zdaj se Zverjaščeva družina povečuje: pridružila se ji je Zverjaščkova babi.
Nova slikanica Gruffalo Granny je 10. septembra sočasno izšla v številnih državah po svetu – in tudi v slovenščini kot Zverjaščkova babi. Mednarodni knjižni dogodek so pri Mladinski knjigi zaznamovali z novinarsko konferenco, na kateri so predstavili novo knjigo, se spomnili slovenske zgodbe Zverjasca in 300 izvodov namenili otrokom po vsej Sloveniji.
Darja Groznik in Nataša Kraškovic
300 Zverjaščkovih babi na pot po Sloveniji
Mladinska knjiga je ob mednarodnem izidu 300 izvodov Zverjaščkove babi podarila Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Knjige bodo po mreži ZPMS odšle na pot po vsej Sloveniji in prišle do številnih otrok.
Na predstavitvi knjižnih novosti v Knjigarni Konzorcij je predsednica uprave Mladinske knjige Nataša Kraškovic simbolno izročila donacijo predsednici Zveze prijateljev mladine Slovenije Darji Groznik.
Darja Groznik in Nataša Kraškovic
»Če že naši pediatri predpisujejo branje na recept, potem vemo, da je branje nujno potrebno. Knjiga ni samo zgodba, ki jo preberemo. Je čas, ki ga namenimo otroku, pogovor, domišljija in tudi priložnost, da otrok odkrije, kako lepo je potovati v svetove, ki jih najde med platnicami.
Zato smo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije zelo veseli donacije 300 izvodov knjige Zverjaščkova babi. Te knjige bomo razdelili med mlade bralce in verjamem, da bodo marsikje postale lep razlog za nove bralne dogodivščine, pogovore in skupne trenutke ob knjigi.
Mladinski knjigi hvala za to gesto. Mi pa bomo poskrbeli, da bo teh 300 knjig čim prej našlo svoje bralce. Saj veste – dober recept je treba tudi uporabiti,« je povedala Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Nataša Kraškovic, predsednica uprave Mladinske knjige, je dejala: »Ponosna sem, da je tudi Mladinska knjiga del te velike mednarodne založniške zgodbe, še posebno pa me veseli, da z donacijo 300 izvodov Zverjaščkove babi Zvezi prijateljev mladine Slovenije udejanjamo zaveze iz pobude Branje na recept, s katero želimo spodbuditi k branju čim več otrok in njihovih odraslih.«
»Želimo si, da bi teh 300 knjig pomenilo veliko več kot samo 300 izvodov – da bi vsak od njih našel več kot enega bralca in da bi Zverjaščkova babi razveselila čim več otrok,« je ob donaciji poudarila Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi.
Zamisel, ki je zorela skoraj dvajset let
Na tretjo Zverjaščevo zgodbo je bilo treba dolgo čakati. Julia Donaldson je razkrila, da je zamisel zanjo nosila s seboj skoraj dve desetletji. Medtem je tudi sama postala babica, kar jo je, kot je povedala ob napovedi knjige, spodbudilo, da se je vrnila v Zverjaščev svet.
Axel Scheffler pa je ob izidu hudomušno priznal, da ga je nova knjiga naučila, naj nikoli ne reče nikoli. Več kot dvajset let je namreč zatrjeval, da novega nadaljevanja ne bo.
V novi pustolovščini se tako starim znancem pridružuje Zverjaščkova babi, nova članica družine, z njo pa se v globokem temnem gozdu začenja nova dogodivščina.
Darja Groznik, Nataša Kraškovic in glavna urednica MK Alenka Kepic Mohar
Vse tri Zverjaščeve zgodbe je prepesnil pesnik Milan Dekleva, ki je novo slikanico predstavil v pogovoru z Ireno Matko Lukan in Andrejem Ilcem, vodjo uredništva leposlovja Mladinske knjige, ki je bil urednik prve slovenske izdaje Zverjasca.
Ob novi knjigi so se spomnili tudi začetkov Zverjaščeve zgodbe pri nas. Zverjasec je pri Mladinski knjigi prvič izšel leta 2005, Zverjašček pa leto pozneje. Obe slikanici sta med slovenskimi bralci postali pravi uspešnici: skupaj je bilo natisnjenih več kot 50.000 izvodov.
Zverjasec je le eden iz dolge vrste junakov, s katerimi sta Julia Donaldson in Axel Scheffler v vseh teh letih osvojila slovenske bralce. V dvajsetih letih so se slikanice ustvarjalnega tandema v slovenskem prevodu prodale v več kot 166.000 izvodih.
Od globokega temnega gozda do svetovnega fenomena
Zverjaščeva zgodba se je začela leta 1999 z izvirno slikanico The Gruffalo. Od takrat je Zverjasec postal eden najbolj prepoznavnih junakov sodobne otroške književnosti. The Gruffalo in The Gruffalo’s Child sta skupaj dosegla več kot 18 milijonov prodanih izvodov, njune zgodbe pa so izšle v 115 jezikih in dialektih.
Andrej Ilc, foto Marijan Zlobec
Po prvih dveh zgodbah sta nastala tudi animirana filma. Prvi, The Gruffalo, je bil nominiran za oskarja za najboljši kratki animirani film, oba pa sta bila sinhronizirana v slovenščino in predvajana na RTV Slovenija.
Andrej Ilc, Tanja Komadina, Milan Dekleva in Irena Matko Lukan, foto Marijan Zlobec
O začetkih sodelovanja, prevajanja in izdajanja sta spregovorila Andrej Ilc in Milan Dekleva. Andrej Ilc je bil že pred dvajsetimi leti urednik in je Deklevo povabil kot prevajalca. Spomnil pa je, da je prvi izvirnik izšel že leta 1999, v Sloveniji pa s šestletno zamudo leta 2005. Zverjasec, je dejal, je bil doslej preveden že v 115 jezikov in narečij, a hkrati spomnil, da je npr. Mali princ bil preveden že v 500 jezikov. Spomnil je, da sta oba avtorja kljub obogatenju ostala skromna. Živita v Veliki Britaniji, a se osebno ne dobivata. Dodal je, da sta oba dobrodelna. Julia Donaldson je študirala francoščino in gledališče, za katerega je pisala drame.
Milan Dekleva in Irena Matko Lukan, foto Marijan Zlobec
Milan Dekleva je pozval, da bi te knjige podarili osnovnošolcem, oziroma prvošolcem (ni pa rekel, da namesto Ustave Republike Slovenije), o samem prevodu pa, da je kot prevajalec spoznal značilnosti in zgodovino angleškega verza, pa tudi različne stile angleške poezije. (Dekleva je diplomiran komparativist iz časov dr. Antona Ocvirka in dr. Dušana Pirjevca). Dodal je, da je bilo prevajanje, pravzaprav prepesnitev zanj velik užitek.
Posebnost pa je bil sam pristop do besedila, ki v rokopisu ni bil dostopen, ampak je prišel zgolj individualno, po nekakšnem labirintu, verjetno preverjanja prevajalca.
Milan Dekleva in Irena Matko Lukan
Omenjena sta bila, kot rečeno, animirana filma, ki ju je predvajala in sinhronizirala RTVS. Igrali so: Sebastian Cavazza kot Zverjasec, Uroš Smolej je bil Mišek, Nataša Barbara Gračner Mama veverica (pripovedovalka), Matjaž Tribušon je bil Lisica, Lojze Svete Sova.
Marijan Zlobec