Težko bi ugotovili, kateri koncert na 74. Ljubljana Festivalu je bil najprej razprodan: ali s pianistko Yujo Wang, pianistko Katjo Buniatišvili, ali s pianistom Brucem Liuem ? Na vrsti je za svoj koncert le še Buniatišvili. Je koncert razprodala ona ali Čajkovski, ki ga bo igrala, ali Berlinski simfoniki pod dirigentskim vodstvom Gudnija Emilssona ?
Gudni Emilsson
Ena najbolj prepoznavnih pianistk svoje generacije, Katja Buniatišvili, je klavir začela igrati pri treh letih, pri šestih prvič nastopila s Komornim orkestrom iz Tbilisija, mednarodno pa se je uveljavila že pri desetih. Študirala je v Tbilisiju pri Tengizu Amiredžibiju in na Dunaju pri Olegu Maisenbergu. Leta 2008 je debitirala v newyorški Carnegie Hall, nato pa nastopala v najpomembnejših koncertnih dvoranah in na festivalih, med drugim na festivalu BBC Proms, Salzburškem festivalu in Klavirskem festivalu Ruhr. Sodelovala je z dirigenti, kot so Zubin Mehta, Kent Nagano, Paavo Järvi, Gustavo Dudamel in Myung Whun Chung, ter z orkestri, kot so Losangeleški filharmoniki, Simfonični orkester iz San Francisca, Londonski simfonični orkester, Francoski nacionalni orkester, Dunajski simfoniki in Simfonični orkester Bavarskega radia.
Katja Buniatišvili
Njena diskografija pri založbi Sony Classical obsega albume z deli Franza Liszta, Frédérica Chopina, Sergeja Rahmaninova, Franza Schuberta in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Je dvakratna dobitnica nagrade ECHO Klassik.
Katja Buniatišvili, foto Interlude.hk
Leta 2024 je nastopila tudi na ponovnem odprtju pariške katedrale Notre-Dame.
Berlinski simfoniki že več kot pet desetletij sooblikujejo glasbeno in kulturno življenje Berlina, od leta 1990 pa se predstavljajo kot orkester vseh Berlinčanov. Poleg uveljavljenih simfoničnih koncertov v dvorani Berlinske filharmonije nastopajo tudi na številnih drugih prizoriščih v mestu in okolici, med drugim v Konzerthausu in na Univerzi umetnosti v Berlinu. Z gostovanji po Evropi ter turnejami v Severni in Južni Ameriki, Afriki in Aziji delujejo tudi kot kulturni ambasadorji Berlina.
Berlinski simfoniki
Njihov repertoar obsega klasična in priljubljena koncertna dela kot tudi redkeje izvajane, pozabljene in sodobne skladbe. Pomemben del njihovega poslanstva je glasbeno izobraževanje; bili so prvi berlinski orkester, ki je s šolskimi, otroškimi in družinskimi koncerti razvil izrazit izobraževalni profil. Njihovo dejavnost dopolnjujejo še številni posnetki in televizijski prenosi.
Berlinski simfoniki predstavljajo pomemben del glasbenega življenja nemške prestolnice, z izrazitim poudarkom na izobraževanju, s katerim že desetletja skrbijo za vzgojo najmlajšega občinstva. Nastopili bodo pod taktirko islandskega dirigenta Gudnija Emilssona.
Berlinski simfoniki
Islandski dirigent Gudni Emilsson se je rodil v Reykjaviku, glasbeno pot pa začel že v otroštvu pri očetu. V Nemčiji je na Visoki šoliza glasbo v Trossingenu študiral klavir pri Wolfgangu Wagenhauserju in dirigiranje pri Walterju Huglerju, izpopolnjeval pa se je tudi pri dirigentih, kot so Sergiu Celibidache, Rudolf Baršaj, Ilja Musin, Myung Whun Chung, Helmut Rilling, John Eliot Gardiner in Bernard Haitink. Prejel je več nagrad, med njimi nagrado Herberta von Karajana v Salzburgu, nagrado Richarda Wagnerja v Bayreuthu in nagrado LIND za umetnike v Reykjaviku Kot gostujoči dirigent je sodeloval s številnimi orkestri, med drugim z Berlinskimi simfoniki, Stuttgartsko filharmonijo, Orkestrom Tonkünstler in Londonskim kraljevim filharmoničnim orkestrom. Od leta 1999 je umetniško povezan s Tübingenskim komornim orkestrom, deluje pa tudi s praško Camerato Bohemico.
Katja Buniatišvili
V prvem delu večera bo solistka izvedla Koncert za klavir in orkester št. 1 Petra Iljiča Čajkovskega, prvega ruskega skladatelja, ki se je trajno uveljavil v svetu. Delo je znano po obsežnem, izrazito liričnem uvodu, ki ima navidezno samostojno vlogo, a v resnici vsebuje ključno glasbeno gradivo celotnega koncerta, v katerem se prepletajo ljudske melodije s simfonično strukturo.
Po premoru bo zazvenela Simfonija št. 7 Ludwiga van Beethovna, eno njegovih najbolj ritmično vitalnih del. Nastala je v obdobju, ko se je skladateljeva naglušnost že opazno stopnjevala, glasba pa kljub temu izžareva silovito energijo, zgrajeno iz ponavljajočih se ritmičnih figur in plesnih impulzov.
Katja Buniatišvili
Program:
Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu,
op. 23
I. Allegro non troppo e molto maestoso – Allegro con spirito
II. Andantino semplice
III. Allegro con fuoco
***
Katja Buniatišvili, foto Jennifer Taylor
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92
I. Poco sostenuto – Vivace
II. Allegretto
III. Presto
IV. Allegro con brio
Marijan Zlobec