Jubilejni koncert ob 30- obletnici delovanja skupine Amala v polnem Poletnem gledališču Križanke je zapustil mešane občutke. Postavil je več vprašanj, npr. kaj je prava umetniška identiteta 74. Ljubljana Festivala; zakaj pada iz enega žanra v drugega, kje so meje ali kriterij nastopanja. Ker če bi spremnljali take nastope kot sinoči, potem je dovoljeno tako rekoč vse, tudi koncert Magnifica, Predina, Lovšina, Mefa, Benča, Plestenjaka…kakih deset bendov ali glasbenih skupin…
Imer Traja Brizani, vse fotografije Marijan Zlobec
Če se angažirajo Simfoniki RTV Slovenija s svojim Big Bandom in dirigentom Patrikom Greblom, je dovoljeno in za festival primerno tako rekoč vse. Ta logika se je izkazala za televizijsko korektno oddajo z bolj ali manj pocukranim vodstvom televizijke Mojce Mavec, hvaljenjem občinstva, dirigentovim obračanjem v avditorij, naj občinstvo skandirajoče ploska, česar Greblov profesor in vzornik Jože Privšek ne bi počel niti v sanjah.
Imer Traja Brizani
Osebni jubilej Imerja Traje Brizanija je pokazal v bistvu njegove zelo skromne glasbene dimenzije; kot kitarist je igral kot kakšen v nižji glasbeni šoli, pel kot kak upokojenec, pod vse kompozicije, pod katere je sam podpisan oziroma je njegovo ime na prvem mestu, pa je bilo jasno, da so nastale v bistvu le s pomočjo aranžmajev drugih skladateljev, največ Matjaža Mikuletiča, sicer člana Big Banda RTV Slovenija, Janija Goloba, Aleša Avblja, Črta Sojarja Voglarja in Jožeta Privška. Čigavo je zdaj kaj ? Zanimivo je, da ni bilo nobene priredbe Patrika Grebla.
Alenka Godec je zapela Rekla bom ne
Ob jubileju Amale izvorne zasedbe skupine sploh nismo slišali. Da bi videli in glasbeno spoznali, kdo sploh so in kaj ali kako svojo glasbo izvajajo. Te jubilejne identitete nismo dočakali, kar je za občinstvo v bistvu žalitev. To je za avtorski jubilejni koncert popolnoma nelogično. Eno skladbo je s svojim petjem naredila prepričljivo Alenka Godec, eno iz Avstralije prispela pevka Jackie Marshall, izrazita sta bila še Ilija Ampevski s saksofonom in klarinetom, pa Bajsa Arifovska na klarinetu…
Jackie Marshall
Ko pa govorimo o pravem koncertnem nivoju, sta to bila samo v skupni igri violinistka Lana Trotovšek in violončelist Bernardo Brizani.
Lana Trotovšek in Bernardo Brizani
Ampak vsem je postalo jasno, da se je nivo in vzdušje koncerta povsem spremenilo, ko je na oder stopil Oto Pestner in zapel Cigansko kri, pod katero so podpisani trije avtorji: Oto Pestner, Ivan Sivec in Jože Privšek.
Violeta Tomić
Imer Traja Brizani je že na tiskovni konfertenci govoril o projektu Amala, kar pomeni Prijatelji, kot svojo etnomuzikološko in kulturološko misijo povezovanja kultur skozi glasbo.
Ilija Ampevski
O tem in glasbeni zgodovine rodbine Brizani je v svojih nagovorih z odra spregovorila igralka Violeta Tomić.
Patrik Greblo je obvladal vse
Problem večera je bil v tem, da je bilo več čistega profesionalizma, kot neke prepoznavne avtentike, tako da se je poizkus sodelovanja občinstva pri petju katere izmed predstavljenih skladb, v bistvu pa pesmi s prevedeno vsebino, bolj kot ne izjalovil. Če pomislim na petje na koncertu Vlada Kreslina v soboto pa sploh. Celo igralec Šerbedžija je imel v svojem petju, čeprav ni glasbenik, več glasbenegsa patosa, naboja, izpovedi in glasu kot Imer Traja Brizani. Ne moreš vsiljevati svojih kriterijev nekomu, ki spremlja in doživlja ves Ljubljana Festival. Ni bilo neopazno, da na sicer jubilejnem koncertu v prvi vrsti zgoraj ni bilo nobenega prepoznavnega obraza, kar se ni zgodilo na nobenem drugem koncertu.
Največji paradoks je v tem, da je bil koncert vendarle izveden z angažmajem vseh na odru, teh pa je bilo kakih sto nastopajočih. Izkazal se je priložnostni ženski zbor, v katerem pa je soliral Miha Vanič, sicer so pele Mateja Zwitter, Ivana Honsič, Jana Hladnik Tratnik, Petra Prebanda, Edita Garčević Koželj, Lana Hrvatin in Kristina Čok.
Jackie Marshall in Imer Traja Brizani
Kot glasbeni solisti in instrumentalisti so nastopili: Armando Brizani, klavir, Imer Traja Brizani vokal, električna bas kitara, Igor Bezget, električna kitara, Tomi Purič, bobni, cajon, Čerim Haliti, tarabuka, Mirsad Dalipi, tapan, Anja Burnik, flavta, Žiga Fabbro, sopran saksofon, Uroš Rakovec, akustična kitara, Agim Brizani, bobni.
Uroš Rakovec
Gostje koncerta so bili: Alenka Godec, vokal, Oto Pestner, vokal, Jackie Marshall (Avstralija), vokal, Lana Trotovšek, violina, Bernardo Brizani, violončelo, Bajsa Arifovska, kaval, klarinet, Ilija Ampevski, klarinet, alt saksofon.
Oto Pestner
Voditeljica v bistvu televizijske oddaje je bila Mojca Mavec; tokrat se je še posebej trudila biti všečna.
Program je bil izveden v celoti, s pesmimi kot V Ljubljani, Vstani, vstani, oče moj, Pada, se dviga, Buča, Rekla bom ne, Romska kri, Mura, Rdeče jabolko, Ljubim te, Suita Romani, My Gypsy Heart, Mati me je zapustila, Ciganska kri in Amala.
V slovenščini sta zapela le Alenka Godec in Oto Pestner. Kot tema slovenske Mure pa je bila prisotna skladba v priredbe Črta Sojarja Voglarja, a ga na koncertu nisem videl, tako kot ne Janija Goloba.
Rad bi videl zgolj avtentični značaj, znanje in volumen izvorne skupine in nastopajočih iz rodbine Brizani.
Na odru so naredili vse, da bi bili všečni. Slišali smo glasbo od Kube in Argentine, pa ameriškega jazza do Makedonije, pa folkloro, ljubezenske izpovedi in hrepenenja… Besedila so taka, kot da vsi ljubezensko jočejo. A vtis je, da se publika ni znala identificirati z nobeno pesmijo ali skladbo, morda le s sicer legendarno filmsko Gjelem, gjelem (Jaz sem) nekdanje zvezde Esme Redžepove.
Bajsa Arifovska
Mojca Mavec bi rada videla, da bi se nam v avditoriju od pretresljivosti dvignile kocine. Prav videl sem jih, kako so plavale pod platneno streho Poletnega gledališča Križanke.
Bilo pa je grozno, kako občinstvo ves večer nenehno kam hodi, in to od povsod, ven iz vrste, na WC, pa spet nazaj, pa od zgoraj dol, pa predčasno domov. Še najmanj me je motilo, da so tri ženske na desnem platoju med sabo plesale, in da je z njimi zaplesala celo starejša gospa, ki se je za minuto dvignila z invalidskega vozička.
In vendar je koncert uspel (priti do konca). Iz številnih zahval z odra celo zelo. In naslov je bil Gypsy Night. Bog ne daj Ciganska noč.
Marijan Zlobec