Začenjajo se Salzburške slavnostne igre. Uradni predzačetek je sicer potekal od 17. julija, kot Duhovna uvertura, a uradno odprtje bo v nedeljo, 26. julija, ob 11. uri v dvorani Skalne jahalne šole. S prenosom na ORF 2 in 3 SAT. Med televizijskimi prenosi bo med slovenskimi ljubitelji opere najbolj aktualen prenos Bizetove Carmen 8. avgusta ob 20.15 na ORF 2., ob 21.45 pa na ARTE. Za osem predstav Carmen je največje zanimanje in so že zdavnaj vse razprodane.
Nova v. d. umetniška voditeljica je Karin Bergmann, foto SF/Leo Neumayr
Pred meseci je v Salzburgu prišlo do zamenjave umetniškega vodstva. Zelo uspešnega Markusa Hinterrhäuserja je zamenjala Nemka Karin Bergman. Zakaj je prišlo do zamenjave, ostaja skrivnost, so pa različne razlage.
Maria Kalesnikova, foto osebni profil
Letošnja slavnostna govornica bo beloruska glasbenica Maria Kalesnikova.
»Maria Kalesnikava je dokaz, da nam umetnost daje pogum in oporo v življenju. Jezik glasbe in poezije bo vedno močnejši od nasilja, tiranije in samovolje. To, da bo Maria Kalesnikava imela otvoritveni govor na letošnjem Salzburškem festivalu, bi nam moralo v teh težkih časih vliti samozavest.« – Karin Bergmann, vršilka dolžnosti umetniške direktorice Salzburškega festivala
Maria Kalesnikava je beloruska flavtistka, dirigentka in kulturna menedžerka, katere umetniško delo se odvija na presečišču glasbe, umetnosti in javnega diskurza. Študirala je v Minsku in Stuttgartu, kjer je magistrirala iz stare in sodobne glasbe. Kot soustanoviteljica pobude InterAKT in umetniška direktorica kulturnega središča OK16 v Minsku je razvila številne pionirske mednarodne projekte na področju kulture, izobraževanja in družbenih inovacij. Njeno delo združuje sodobno glasbo z vprašanji kulturne identitete, družbene odgovornosti in politične refleksije.
Mednarodno znana je postala leta 2020 kot ena vodilnih glasov beloruske civilne družbe.
Leta 2020 je vodila volilno kampanjo Viktorja Babarika med predsedniškimi volitvami v Belorusiji. Ko so njenega kandidata aretirali, se je Kalesnikava združila s Svetlano Tihanovsko, ki se je vključila v tekmo in postala presenetljiva uspešnica med volivci, potem ko so njenega moža vrgli v zapor. Ženski sta postali obraz odpora proti četrtstoletni vladavini g. Lukašenka, kar je bila nenadoma sproščena zahteva po spremembah.
Kalesnikavo so septembra 2020 v Minsku pridržali zamaskirani moški, jo odpeljali na mejo z Ukrajino in ji ukazali, naj zapusti državo. Zavrnila je in raztrgala svoj potni list. Nato so jo aretirali in obtožili poskusa prevzema oblasti.
Maria Kalesnikova, foto osebni profil
Septembra 2021 je bila Kalesnikava zaradi svoje politične dejavnosti obsojena na 11 let zapora. Je ena najvidnejših med stotinami političnih zapornikov, ki so jih prijeli po množičnih protestih, ki so zajeli Belorusijo zaradi diskreditirane volilne zmage predsednika Aleksandra Lukašenka leta 2020.
Za svojo predanost je prejela številna priznanja, vključno z mednarodno nagrado Karla Velikega. Po več letih zapora je Maria Kalesnikava nadaljevala svoje umetniško in javno delo ter velja za izjemen primer povezave med umetniško odličnostjo in državljanskim pogumom.
Maria Kalesnikava je častna profesorica na Univerzi v Salzburgu in častna doktorica Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu.
Prizor iz Carmen, Amparo Cortés (Lillas Pastia), foto SF/Thomas Aurin
“Koordinate se začnejo spreminjati, raziskujejo se modeli življenja in družbe, obzorja bivanja v svetu pa se širijo. Protagonisti prihajajočega poletnega festivalskega programa se neutrudno spopadajo s prepozicioniranjem sebe in srečevanjem z drugimi – hkrati pa skicirajo panoramo različnih oblik ljubezni. Raziskujejo samega sebe in razumu nasprotujejo z močjo srca, hladni racionalnosti pa z intuicijo in občutkom. »Le cœur a ses raisons que la raison ne connaît point.« – »Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne pozna.« (Blaise Pascal)
Carmen je Asmik Grigorian, foto SF/ Thomas Aurin
V Carmen srečamo outsiderja, ki brezkompromisno išče svobodo v življenju in ljubezni, ki tako kot Frančišek Asiški in Molièrov Alceste prelomi konvencije. Iz globin svojega obupa strti človek zavpije v pretresljivem zaporniškem pismu Oscarja Wilda z naslovom »De Profundis«.
Nenavaden družbeni eksperiment je izhodišče Mozartove »škole ljubezni«, Così fan tutte, v kateri se vse gotovosti razblinijo, življenjski načrti likov se obrnejo na glavo in posledično se razkrijejo nepredvideni uvidi in nepričakovana čustva.
Prizor iz Carmen
V Hofmannsthalovi/Straussovi Ariadni na Naksosu se razkriva delo kontrastnih svetov: tragedija in komedija se prepletata, svet žalosti in svet lahkotnosti se prepletata. Grenko-ostra kritika vsakdanjega gledališkega življenja in še posebej kulturne stagnacije nasploh najde zgovoren, prav tako tragikomičen dvojnik v jedki satiri o hinavščini in površnosti družbe v Molièrovem Ljudomrzniku.
Carmen
Najnovejša drama Elfriede Jelinek, Med živalmi, se prav tako poglablja v globine prevarantske družbe – in močno začrta pot »v apokalipso kapitalizma«. Popolnoma drugačen in radikalen model življenja, protipodobo ekscesom kapitalizma – namreč življenje v revščini in predanosti – in »protičas« v stanju odmaknjenosti od sveta, ponuja življenjepis svetega Frančiška Asiškega, ki je osnova monumentalne opere Oliviera Messiaena Sveti Frančišek Asiški. Tukaj se zdi, da so fizikalni zakoni prostora in časa suspendirani, duhovna preseganje in odmaknjenost od družbenih obveznosti pa sta dovedena do skrajnosti.
