Slovenska matica vabi na predstavitev knjige Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu, ki bo v četrtek, 21. maja, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Knjigo, ki prinaša besedilo disertacije Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu in ki je lani izšla v Matičini zbirki Slovenska filozofska misel, bosta v pogovoru predstavila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc ter urednik knjige in pisec spremne besede prof. dr. Valentin Kalan.
Anton Žvan: Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu
Uredil in spremno besedo napisal: Valentin Kalan
Knjiga prinaša besedilo disertacije Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu. Disertacija ima dva zvezka. Prvi zvezek je disertacija z naslovom »Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu«, ki jo je Anton Žvan, kot asistent za sodobno filozofijo, leta 1972 predložil Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete. Aprila 1973 je štiričlanska komisija sprejela sklep, da je disertacijo »treba vrniti v popravo«. Od komisije zahtevano popravo je Žvan predložil leta 1977 z naslovom »Peto poglavje: Poprava in kritika«, ki po kandidatovi opombi predstavlja dodatno poglavje h glavnemu delu teze. Delo je napisano v izbranem jeziku in ob stalnem tematiziranju Kantovih in Husserlovih del. To so Kantove Kritika čistega uma, Prolegomena in Kritika praktičnega uma ter Husserlove Kartezijanske meditacije, Ideje k neki čisti fenomenologiji in fenomenološki filozofiji ter Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija. Prav ta dela – izjema so Kantova Prolegomena – so bila prevedena šele v času po sprejetju Žvanove teze.
Teza dr. Antona Žvana ni pisana le kot šolska filozofija, temveč tudi kot filozofija v svetovnem smislu. V razjasnjevanja so vključena mnoga opažanja, ki jih je avtor na različne načine obravnaval v svojih predavanjih in seminarjih. V knjigo so vpletene razlage vodilnih besed in pojmov novoveške filozofije in njihove določitve pri Kantu in Husserlu.
Dr. Anton Žvan se je rodil leta 1927 v Ljubljani. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani, kjer je leta 1945 maturiral. V času gimnazijskega obdobja je bilo njegovo šolanje prekinjeno v letih 1942 in 1943, ko je bil interniran zaradi sodelovanja v Osvobodilni fronti. Vojaški rok je odslužil v letih 1945–47. Po odsluženju vojaškega roka je leta 1947 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani najprej do leta 1949 študiral slavistiko, nato pa na isti fakulteti nadaljeval študij samostojne filozofije in psihologije, kjer je 29. septembra 1954 diplomiral. V času študija je na ljubljanskih gimnazijah tri leta honorarno poučeval filozofijo in psihologijo ter predaval teorijo družbenih ved. Septembra leta 1954 je postal profesorski pripravnik na VII. gimnaziji v Ljubljani.
Obdobje po diplomi je posvetil študiju nemške klasične filozofije in marksizma. Iz te materije je črpal osnove za obravnavo vprašanja spoznavne teorije in sociologije na posebnem tečaju za osmošolce ljubljanskih gimnazij leta 1955. 26. oktobra 1955 je bil prvič izvoljen za asistenta za teorijo družbenih ved, sodobno meščansko filozofijo na tedanjem Oddelku za filozofijo in sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1957 je opravil dvomesečno specializacijo v Zagrebu in leta 1959 specializacijo v Beogradu. Istega leta je sledila ponovna izvolitev na mesto asistenta. Leta 1960 je dobil štipendijo francoske vlade za študij v Parizu, vendar je moral zaradi bolezni študij prekiniti. Leta 1963 je bil izvoljen za asistenta, tokrat za sodobno filozofijo in nato leta 1968 ponovno izvoljen na isto mesto. Obsežno doktorsko disertacijo (228 strani, kot prvi del) iz problematike prehoda fenomenologije v eksistencializem z naslovom Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu je oddal leta 1972 ter jo uspešno zagovarjal leta 1978. V disertaciji se izraža izjemen občutek za pomenske premike in konstitutivne vidike znotraj filozofskega mišljenja, ki ga je Žvan na predavanjih in seminarjih prenesel tudi na svoje študente. Leta 1979 bil nato izvoljen za asistenta za novoveško filozofijo. Upokojil se je leta 1987 sredi postopka imenovanja v naziv za docenta za novoveško in sodobno filozofijo. Umrl je leta 2015. Pokopan je na Žalah.
Poučeval je po sokratski metodi. Alenka Hladnik je zapisala: “Edini univerzitetni profesor, ki ga je med mojim študijem zares zanimalo naše mišljenje in ga je znal spodbuditi, če drugače ne, tudi s provokacijo, je bil Anton Žvan. Zato so bili njegovi seminarji v tistem času oblegani, zato smo se še ure pogovarjali z njim na stopnišču ali ob srečanjih v mestu ali kar pri njem doma […]”
Od študentov je vedno zahteval, da so znali razložiti pojem, ki so ga uporabljali in pri tem je vztrajal. Prof. dr. Renata Salecl se spominja: “Njegovo preizpraševanje pojmov mi mnogokrat še danes odzvanja v glavi. Ko zapišem kakšen pojem, se hitro vprašam: Ali znaš ta pojem razložiti, zakaj si uporabila prav to besedo, kaj si pravzaprav želela z njo izreči?”
Prof. dr. Dean Komel je v In memoriam zapisal, da je bila po Žvanu filozofija ne samo zakladnica strokovnega znanja, ki se poljubno zgodovinsko našteva, ampak jo vodi lastna težnja po razumevanju in zavestnem razumevanju Biti.
Marijan Zlobec