Mladinska knjiga vabi v sredo, 27. maja, ob 17. uri v Knjigarno in kavarno Maks v Novi Gorici na pogovor o knjigi Ali vi še kaj pišete?, s katero Mladinska knjiga obeležuje 100 let od smrti pesnika Srečka Kosovela in še posebej sam dan smrti.
Srečko Kosovel leta 1920, foto Wikipedija
Knjigo bosta predstavila sourednika knjige Aleš Berger in Nela Malečkar, pridružil se jima bo tudi Dušan Jelinčič, avtor zadnjega poglavja v knjigi z naslovom Več kot muza – obraz upora in poezije.
Fanica Obid – Mirjam
Srečko Kosovel
ALI VI ŠE KAJ PIŠETE?
Dopisovanja 1922–1926
Uredila: Aleš Berger in Nela Malečkar
Avtorji spremnih besed: Tatjana Rojc, Zorko Jelinčič, Dušan Jelinčič
Mladinska knjiga, 2026
Ali vi še kaj pišete je zbirka pisem med pesnikom Srečkom Kosovelom in Fanico Obid – Mirjam, nastalih med letoma 1922 in 1926. Kot sta zapisala sourednika knjige Nela Malečkar in Aleš Berger: »Njuno dopisovanje razkriva iskreno, intelektualno in čustveno povezanost dveh izjemnih mladih ljudi, ki razmišljata o literaturi, družbi, umetnosti in osebnih dilemah svojega časa. (…) Knjiga prinaša dragocen vpogled v notranji svet Kosovela in Fanice ter v eno najlepših prijateljstev slovenske kulturne zgodovine.«
Tatjana Rojc, foto Wikipedija
Knjiga poleg faksimil in transkripcij pisem prinaša prispevek Tatjane Rojc z naslovom Gospod Srečko in gospodična Mirjam, v katerem Rojc poudari, da je bila Fanica Obid – Mirjam eden izrazitejših zgodnjih feminističnih glasov na Primorskem. Zavzemala se je za enakopravnost žensk, njihovo pravico do izobraževanja, svobodnega izražanja in aktivne vloge v družbi, pri čemer je feminizem povezovala tudi s socialno pravičnostjo in antifašizmom. V svojih pismih Kosovelu odkrito razmišlja o položaju žensk, zavrača podrejeno vlogo in zahteva »prostost in enakost« med moškimi in ženskami. Njena razmišljanja so bila za tisti čas izjemno moderna in primerljiva z evropskimi feminističnimi idejami začetka 20. stoletja.
Spomenik Zorku Jelinčiču v Novi Gorici, delo akademskega kiparja Zmaga Posege, foto Modmapng
Zorko Jelinčič se v svojem prispevku Fanica Obid – popolna skladnost med prepričanji in dejanji, ki ga je napisal na pobudo Antona Ocvirka in je bil prvič objavljen v Kosovelih zbranih delih 3/1, 1977, osredotoči na Fanico Obid – Mirjam kot aktivistko. Pravi, da se je Fanica že zelo zgodaj izoblikovala v uporniško in svobodomiselno osebnost, da se je že kot dijakinja tolminskega učiteljišča aktivno upirala fašistični italijanizaciji, organizirala dijake, izdajala rokopisne liste ter spodbujala branje, narodno zavest in družbeni upor. Kljub bolezni, političnim pritiskom, zaporu in izgnanstvu je Fanica ostala neuklonljiva aktivistka, ki je svoje življenje posvetila kulturi, izobraževanju in boju za svobodo.
Dušan Jelinčič na Slovenskem knjižnem sejmu, foto Marijan Zlobec
Dušan Jelinčič v besedilu Več kot muza – obraz upora in poezije poudarja, da je bila Fanica Obid – Mirjam veliko več kot le »Kosovelova muza« – bila je intelektualka, pesnica, aktivistka in simbol protifašističnega upora. Njegov pogled na Fanico je poseben tudi zato, ker je odraščal ob pripovedih njenih sorodnikov, predvsem svojih polsester, Faničinih hčera – Fanica se je namreč pozneje aktivistično in življenjsko povezala z Zorkom Jelinčičem in leta 1929 sta se poročila ter imela dve hčeri. Dušan Jelinčič skozi družinske spomine, pisma in pričevanja razkriva njeno kompleksno osebnost, notranjo moč, idealizem in družbeno angažiranost.
Marijan Zlobec