Slovenska matica je zelo aktivna in vseslovensko povezovalna, saj organizira dogodke z udeležbo izseljencev, zamejcev, gostov iz drugih mest…, skratka ima odprta vrata, kot v zadnjem čase še Društvo slovenskih pisateljev, odkar je predsednik Marij Čuk, ki prihaja iz Trsta. Pri SM je najbolj aktivna tajnica – urednica dr. Ignacija Fridl Jarc, ki vsak mesec napiše svoj aktualni uvodnik, kot smo ga za marec že objavili.
Naslovnica
Slovenska matica letno izda okrog dvajset knjig, med njimi se je zelo uveljavila zbirka poezije, izbrani prevodi antičnih tekstov, zlasti pa starejše filozofije, zbirka slovenskih izvirnih razprav in esejev, ki je že presegla sedemdeset naslovov… Veliko je zbornikov s simpozijev, ki jih organizira sama ali še s kom, kot na primer s SAZU. Odmevna je tudi njena proza. Posebnost so avtorski portreti slovenskih znanstvenikov, prevodi knjig o zgodovini ter seveda revija Glasnik Slovenske matice.
V zadnji objavi so napovedali skorajšnji izid novih knjig, a hkrati po Sloveniji in v zamejstvu predstavljajo svoje zadnje knjige, med katerimi se zdi najbolj odmevna in uspešna knjiga zgodnjih dnevnikov pisatelja Alojza Rebule. To je logično, saj je akademik Rebula vsesplošno znan in priznan, pričujoči dnevniki iz petdesetih let med študijem v Ljubljani pa so pravo odkritje.
Milan Zdravko Kovač: Izgubljena Ljubljana
Ilustracije: Lev Ambrož Okorn
Spremna beseda: Mitja Guštin
Ljubljana je ‚blagoslovljena‘ z zgodovinskimi pomniki. V mestu so na dlani najpomembnejša obdobja zgodovine zadnjih 5000 let: koliščarji, železna doba, Rimljani, Goti in zgodnjesrednjeveška poselitev Slovanov ter številnih tujcev, ki so v srednjem in novem veku v naši prestolnici pustili močan pečat. Tudi pozneje se lahko meščani pohvalijo z renesančnimi zgradbami, imenitnim barokom, igrivo secesijo, Zmajskim mostom, ljubljanskim Nebotičnikom in Plečnikovimi deli. Ne manjka niti sodobne arhitekture, znanilke novih časov in izzivov. Knjiga Izgubljena Ljubljana predstavlja bralcu izbrane primere naše kulturne dediščine, začenši z odkritjem kolišča na Špici, predvsem z vidika vključevanja gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane.
Naslovnica
Zbirka Odstiranja
Vlasta Stavbar (ur.): Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo
V zavest sodobnikov se je Hartman vpisal kot literarni ustvarjalec, po svoji gledališki dejavnosti, kot profesor ali angažiran intelektualec. Monografija o kulturnem poslanstvu Bruna Hartmana nas opozarja, da dela pomembnih kulturnih ustvarjalcev ne smemo presojati zgolj z osvetlitvijo ene plati, četudi je ta najpomembnejša in je bil po njej najbolj znan med sodobniki. Bogastvo ustvarjalca nam pokaže šele celovitejši pogled z orisom različnih strokovnih polj, na katera je posegal. Prav to je bistvena dodana vrednost monografije o Brunu Hartmanu, saj ga spoznavamo z različnih umetniških in znanstvenih vidikov (iz strokovne recenzije prof. dr. Silvije Borovnik).
Bruno Hartman, foto SiGledal/Primož Jakopin
Avtorji osvetljujejo delovanje Bruna Hartmana na področjih znanosti, izobraževanja in kulture. Na področju bibliotekarstva je poleg organizacijskega dela, ki je bilo povezano s spremembami zakonov o delovanju knjižničarstva, z zidavo nove stavbe in organizacijo dela Univerzitetne knjižnice v Mariboru, pomagal tudi pri uvajanju informacijske tehnologije. Prav tako ob delovanju v gledališčih v različnih ustanovah v Ljubljani, Celju in Mariboru ni le skrbel za programe dela, ampak je besedila dram tudi prevajal in tako seznanjal slovensko javnost z dotlej manj znanimi avtorji oz. njihovimi deli. Posebno mesto v njegovem opusu pa ima delovanje na področju literature. Bilo je raznovrstno (iz strokovne recenzije dr. Franje Dular).
Knjižno delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Univerze v Mariboru. Izid knjige sta podprli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Univerzitetna knjižnica Maribor.
Naslovnica
Zbirka Slovenska filozofska misel
John Locke: Razprava o človeškem razumu II
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Božidar Kante, foto si21.com/Mediaspeed
Locke v tretji in četrti knjigi svoje Razprave o človeškem razumu nadaljuje z analizo razumevanja, zmožnosti in določanja meja delovanja človeškega razuma, še posebej s poudarkom na tem, kako potekajo naše zmožnosti spoznanja. Predmet tretje knjige je raba in zloraba besed. Locke zavrača stališče racionalistov, da se univerzalne ideje nanašajo na dejanske realitete in v nasprotju s tem zagovarja stališče, da so realne zgolj posamezne stvari. Zaradi tega se mu je zdelo najbolj primerno, da pojasni svoje stališče glede univerzalij in kar se da jasno predstavi razloge, na katerih to stališče temelji. Da bi uresničil ta namen, je ocenil, da je potrebno podrobneje razpravljati o načinih, na katere se besede uporabljajo, ter opozoriti na zmedo, ki nastane, kadar njihove pravilne rabe ne razumemo jasno. S takšnim pristopom je postal eden izmed pionirjev pri razvoju tistega, kar danes poznamo kot filozofijo jezika. (Izvor Kripkejeve teorije togega označevalca je ravno tretja Lockova knjiga). Sklepi, do katerih je Locke prišel in ki so rezultat njegovih dolgih in skrbnih raziskav procesa spoznavanja, so predstavljeni v četrti knjigi Razprave, ki vsebuje enaindvajset poglavij, posvečenih nalogi pojasniti, kaj po njegovem mnenju drži glede narave in obsega človeškega spoznanja. V glavnem je poskušal slediti implikacijam metode in predpostavk, ki jih je navedel v prejšnjih dveh knjigah svojega dela, vendar je te opustil, kadar so ga vodile do prepričanj, ki jih ni mogel sprejeti. V svoj teorijo spoznanja je tako vključil številne ideje, za katere je menil, da so resnične, četudi so bile v neskladju z njegovimi lastnimi metodološkimi načeli. Locke se je z zadnjima dvema knjigama, ki jih zajema ta prevod, uveljavil kot utemeljitelj spoznavne teorije. Skratka, tretja in četrta knjiga predstavita Locka kot utemeljitelja sodobne filozofije jezika in spoznavne teorije.
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjajo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
Marijan Zlobec
|
|
|
|