Letošnji že 73. Ljubljana Festival se počasi približuje slavni češki Praške pomladi in se s sodelovanjem s poljskim Wroclawom vključuje v slovanski festivalski svet. Sem bi seveda spadal še Sankt Peterburg, a ga Angleži v navedbah in predstavitvah ignorirajo. Festival Ljubljana je tu padel v primež vojne in bojkota, tako da so glasbeni načrti povezani s Sankt Peterburgom in Moskvo ostali nerealizirani. Najvišjo ceno za Ukrajino bo plačala nič kriva Evropska unija, kar negativno vpliva tudi na kulturo, evropsko kulturno dediščino in nasploh na vse več ali že kar nešteto ovir vseh oblik in vsebin. EU nima več glave, ki bi mislila o sebi, svoji identiteti in ne nazadnje koristi. To, kar počne danes, je njen propad. Obljubljanje Ukrajini članstvo v EU je proti vsem zahtevanim kriterijem in normativom za vstop.
Smetanova dvorana
Praška pomlad 2025
Leto 2024 bi lahko bilo uradno »leto češke glasbe«, a Praga ni potrebovala veliko spodbude, da bi se pridružila praznovanju. Vsako leto se njen Pomladni festival odpre s Smetanovim ljubezenskim pismom domovini: ciklom uglasbenih pesmi Má Vlast. Češka filharmonija pod taktirko Semjona Bičkova to pomlad izreče čast in se ponovno zbere, da zaključi obsežno 80. obletnico z Mahlerjevo »Simfonijo tisočev«. Orkestri iz Chicaga, Bostona, Tokia, Londona in Dunaja se pridružujejo veselju; rezidenčna umetnica Patricia Kopatchinskaja pa podpira češkega skladatelja Luboša Fišerja. Predstavitev sodobne glasbe »Prague Offspring« predstavlja delo Georgea Benjamina Into the Little Hill, medtem ko se sklop stare glasbe vrača v 14. stoletje in Francesca Landinija. Dodajte produkcijo Janáčkove Jenůfe režiserja Calixta Bieita, 90-letnega Arva Pärta in Mozarta s Concentus Musicus Wien in Praga je festival, ki ga je vredno obiskati! Pravijo v Londonu.
Mahlerjevo Osmo simfonijo so izvedli:
Sarah Wegener soprán
Kateřina Kněžíková soprán
Miriam Kutrowatz soprán
Stefanie Irányi mezzosoprán
Jennifer Johnston mezzosoprán
David Butt Philip tenor
Adam Plachetka baryton
David Leigh bas
Pražský filharmonický sbor
Lukáš Vasilek sbormistr
Kühnův dětský sbor
Jiří Chvála sbormistr
Český filharmonický sbor Brno
Joel Hána sbormistr
Česká filharmonie
Semjon Byčkov dirigent
Prago uvrščajo med najlepša mesta na svetu, poleg Benetk, Firenc, Rima, Pariza, Amsterdama, Londona, Barcelone, Dunaja, Budimpešte… in je bila zelo obiskana še v času pod železno zaveso, potem med delovanjem Državljanskega foruma – OF, žametne revolucije, predsednika Vaclava Havla, danes pa je tako oblegana, da se ne da več dihati.
Praška pomlad je bila vedno polna obiskovalcev z vsega sveta, Ljubljana Festival se trudi, da bi imel še več tujega občinstva, a je že tako, da se tujci sami odločajo, kam bodo šli in kaj videli ali obiskali. Festival je en del obiska, mesto z vsakršno ponudbo pa drugi. Ljubljana ni sposobna postaviti niti Plečnikovega parlamenta na sredini Bežigrajskega stadiona in vanj umestiti muzej slovenske in svetovne umetnosti 20. in 21. stoletja.
Pred dnevi je umrl slavni kanadsko ameriški arhitekt Frank Gehry, ki je med drugim zasnoval izjemno obiskani muzej v Bilbau (Guggenheim Museum Bilbao). Ljubljana in Slovenija podobnega poguma nimata. Glede na sedanjo mentaliteto in vedenje slovenske politike kot celote, pa je odmik od smelih načrtov in njihove uresničitve podobno slovenskemu potovanju na Mars (ideja Dragana Živadinova).
Mahlerjeva Simfonija št. 8 Tisočev v Pragi 2025
A Čehi imajo svojo Vltavo in Hradčane s katedralo svetega Vida, ki jo prav tako uvrščajo med najlepše gotske cerkve na svetu. A ne tako daleč stran je slavna Šternberška palača, prav tako blizu pa še del zbirke Narodne galerije z najboljšimi slikami svetovnega kubizma (Braque, Picasso).
Semjon Byčkov
Imajo sijajne zgodovinske lokacije, kot sta Smetanova in Dvoržakova koncertna dvorana, Smetanovo gledališče, Narodno gledališče, Tylovo gledališče, Kongresna dvorana, lokacije na Praškem gradu, še posebej mogočni koncerti v omenjeni katedrali, pa tudi v Plečnikovi posebni cerkvi, ki je meni med vsemi njegovimi najlepša.
A bistveno je, da imajo Čehi svetovne skladatelje, ki jih Slovenci, razen Gallusa, še vedno nimamo. Biti svetovni skladatelj pomeni biti izvajan vedno in povsod.
Semjon Byčkov
Smetanovo Mojo domovino je bil nekoč dirigiral na odprtju Praške pomladi Lovro von Matačić, na Ljubljana Festivalu smo jo pred leti slišali z dirigentom Danielom Barenboimom, pred desetletji pa s Slovensko filharmonijo.
Zanimivo pa je, da je glasbeno sodelovanje s Čehi v zadnjem času v upadanju. Zakaj je tako je odprto vprašanje; verjetno mi mislimo, da oni za nas niso dovolj dobri, oni pa še to ne. Škoda. No, Češka filharmonija je z dirigentom Vaclavom Neumanom nastopila na Salzburških slavnostnih igrah le enkrat, Slovenska filharmonija pa ne bo nikoli. Realnost je vse kaj drugega kot tisto, kar nam pridiga MOL. Vprašanje pa je, zakaj je tako ?
Festival Praška pomlad je na pragu večnosti, Ljubljana Festival se temu pragu približuje. Kaj še bo zmogel bomo videli. Brez obnove in prenove Križank nima bistveno boljše perspektive; že zaprta Ljubljanska opera za Festival Ljubljana nam pove veliko. Prav tako je usahnilo sodelovanje z Unionsko dvorano. A bistvene so Križanke. Sedanja šola nima železobetonske konstrukcije in se ob manjšem potresu zruši.
80. izdaja Mednarodnega glasbenega festivala Praška pomlad je zabeležila rekordno udeležbo in rekordno prodajo v kontekstu zgodovine festivala. Skupno 76 dogodkov Praške pomladi, vključno z delavnicami, mojstrskimi tečaji in spremljevalnimi programi, si je ogledalo več kot 30.000 gledalcev, udeležba je dosegla 95 odstotkov, prodaja vstopnic pa je znašala 36,2 milijona čeških kron, kar je za skoraj 11 milijonov čeških kron preseglo lanskoletno rekordno prodajo vstopnic. Razprodanih je bilo 34 festivalskih dogodkov, vključno z vsemi večjimi simfoničnimi koncerti.
„Praška pomlad je poslušalcem ponudila vrhunske izvedbe glasbe od renesanse do 21. stoletja. Orkestrska zasedba festivala je bila fascinantna in je prinesla nepozabne nastope vseh gostujočih in domačih orkestrov. Koncerti komornih orkestrov, ki so ponudili informirano interpretacijo glasbe 17. in 18. stoletja, so prav tako uživali v velikem zanimanju občinstva. Nenazadnje bi rad izpostavil rezidenco violinistke Patricie Kopatchinské, umetnice, ki je zaradi svoje vsestranskosti, izvirnosti in energije, ki jo zna prenesti z odra, postala skoraj razodetje za občinstvo Praške pomladi. Vesel sem, da so ljubitelje festivala navdušili tudi komorni recitali mladih čeških umetnikov in premiere čeških in slovaških skladateljev v okviru Prague Offspring, ki jih je briljantno izvedel novi rezidenčni ansambel tega projekta, Ensemble Modern. Koncerti 80. letnika so imeli čarobno vzdušje, občinstvo je umetnike nagradilo ne le z razumevanjem in „…z navdušenjem nad glasbo, ampak v skoraj vseh primerih tudi s stoječimi ovacijami.“ Bil je izjemno uspešen, lep, energičen festival, ki si upam trditi, da bo še dolgo ostal v srcih in mislih mnogih ljubiteljev glasbe,« pravi direktor festivala Pavel Trojan.
Pavel Trojan
Med vrhunci orkestrske zasedbe so nastopi simfoničnih orkestrov Bostona, Chicaga in Londona z dirigenti Andrisom Nelsonsom, Jaapom van Zwedenom in Sir Antoniom Pappanom, simfoničnega orkestra NHK s Fabiom Luisijem, Dunajskega simfoničnega orkestra s Petrom Popelko in Göteborškega simfoničnega orkestra s Santtu-Matiasom Rouvalijem. Med češkimi orkestri na festivalu sta blestela Simfonični orkester Češkega radia z debitantskim dirigentom Janom Sedláčkom in Praški simfonični orkester z Robertom Jindro. Češki filharmonični orkester je nato še enkrat pomembno prispeval k zgodovini Praške pomladi, saj je festival impresivno odprl z Mojo domovino Bedřicha Smetane pod taktirko svojega glavnega dirigenta Semjona Byčkova in ga na enak način zaključil z izvedbo Simfonije tisočev Gustava Mahlerja. Občinstvo je s stoječimi ovacijami nagradilo tudi debitantske nastope Kammerakademie Potsdam z Antonellom Manacordo in francoskega ansambla Correspondances z umetniškim vodjo Sébastienom Daucéjem. Tudi Concentus Musicus Wien s Tomášem Netopilom je doživel odlično festivalsko vrnitev in navdušen sprejem. Festival je ponudil deset svetovnih premier, v programu pa so bila med drugim predstavljena dela skladateljev, kot so Dmitrij Šostakovič, Tōru Takemitsu, Jean-Baptiste Lully, Alban Berg, Gustav Mahler, Béla Bartók, Leonard Bernstein, Sergej Prokofjev, Arnold Schönberg, František Xaver Richter in Luboš Fišer.
Letošnja Praška pomlad ni ostala le v tradicionalnih koncertnih dvoranah, temveč je 11. in 12. maja v sodelovanju s svojim generalnim partnerjem – skupino ČEZ – širši javnosti ponudila prosto dostopen program v coni ČEZ Open Air pred praškim Rudolfinumom, kjer si je bilo med drugim mogoče ogledati neposredni prenos otvoritvenega koncerta Praške pomladi iz Smetanove dvorane Občinskega doma. Izjemno uspešen je bil tudi družinski dan SpringTEEN v Agnesovem samostanu v sodelovanju z ABB Czech Republic in Narodno galerijo Praga, saj je bilo prodanih več kot 800 vstopnic, brezplačni programi pa so privabili še več deset drugih gledalcev. Skupno je festival letos ponudil 46 koncertov, 16 izobraževalnih programov (delavnic in mojstrskih tečajev) in 12 srečanj z umetniki Praške pomladi.
V sodelovanju s češkim radiem so bili s festivala narejeni neposredni radijski prenosi koncertov 12. maja (Smetana: Moja domovina), 19. maja (Arvo Pärt 90), 28. maja (Praški pomladni debi) in 30. maja (Ensemble Modern I), vključno s prenosi na omrežju EBU, tako v živo kot s posnetkov (Španija, Poljska, Romunija, Hrvaška, Republika Koreja, Belgija, Portugalska, Nemčija, Danska, Nizozemska in Estonija). Češka televizija je tradicionalno ponudila neposredni prenos otvoritvenega koncerta 12. maja in posnela koncerta 19. maja (Arvo Pärt 90) in 26. maja (Fragments of Love). Festival je otvoritveni koncert Praške pomladi prvič predvajal tudi na svojem FB profilu.
Wratislavia Cantans
Z Vox Luminis, novim zborom in orkestrom Constellation Johna Eliota Gardinerja ter Wagnerjevim Parsifalom človeški glas na elegantnem vroclavskem poznopoletnem festivalu nikoli ni daleč. Namig je navsezadnje že v naslovu. A ni vse v srcu pesem, saj se razkriva tema »Izgubljeni raj (?)«. Poleg Ensemble Intercontemporain, Les Percussions de Strasbourg, Filharmoničnega orkestra Monte Carlo in pianistke Marthe Argerich je za komorni ansambel na novo zasnovana tudi Bachova Umetnost fuge. Pravijo v Londonu. Spomnimo se, da je bila Argerich na Poljskem kot del turneje, ki jo je pripeljal tudi v Ljubljano.
Pred leti pa je na Ljubljana Festivalu gostoval njihov izjemen zbor, ki ima doma v Wroclawu vsako leto po nekaj programsko izbranih koncertov.
Narodowe Forum Muzyki
Wratislavia Cantans je eden najpomembnejših festivalov klasične glasbe v Evropi. Leta 1966 ga je ustanovil Andrzej Markowski kot festival oratorijev in kantat, do danes pa se osredotoča predvsem na predstavitev lepote človeškega glasu. Vsako leto koncerti z zvezdniško nadarjenostjo privabijo na tisoče ljubiteljev glasbe v akustično odlične dvorane NFM in zgodovinske notranjosti Vroclava in Spodnje Šlezije. Umetniški vodja festivala je dirigent Andrzej Kosendiak.
Andrzej Kosendiak
Andrzej Kosendiak je dirigent in pedagog, eden najbolj aktivnih glasbenikov in organizatorjev glasbenega življenja na Poljskem. Diplomiral je na oddelku za kompozicijo, dirigiranje in glasbeno teorijo na Glasbeni akademiji v Vroclavu. V letih 2001–2009 je bil tam vodja Medfakultetnega študija stare glasbe, leta 2013 je pridobil podoktorski naziv; v letih 2014–2016 je predaval na Glasbeni akademiji v Gdansku. Leta 2021 je prejel naziv profesorja. Od leta 2018 do danes poučuje na svoji alma mater. Leta 2005 je postal direktor Vroclavske filharmonije in mednarodnega festivala Wratislavia Cantans – vodil je preobrazbo obeh institucij v Nacionalni glasbeni forum Witolda Lutosławskega, ki ga je vodil do septembra 2024. Po tem času je prevzel vlogo umetniškega svetovalca pri Direktorju NFM in umetniškega vodje mednarodnega festivala Andrzeja Markowskega Wratislavia Cantans.
Sprejemna dvorana NFM
Otvoritev novega prizorišča Nacionalnega glasbenega foruma, ki je nastal po zaslugi njegove pobude in prizadevanj, je prejela nagrado Korifej poljske glasbe 2016 v kategoriji Dogodek leta. Andrzej Kosendiak je prispeval tudi k ustanovitvi Društva poljskih filharmonikov, v katerem je tri mandate predsedoval upravnemu odboru. V letih 2016–2019 je bil podpredsednik Sveta za umetniške ustanove pri Ministrstvu za kulturo in nacionalno dediščino, je član Programskega sveta za glasbo Nacionalnega inštituta za glasbo in ples, od leta 2021 pa Sveta Ekonomske univerze v Vroclavu ter član žirije arhitekturnega natečaja za novo koncertno dvorano v Beogradu.
Vroclavski baročni orkester
Ustanovil je nove ansamble, med drugim zbor NFM, Vroclavski baročni orkester, fantovski zbor NFM in dekliški zbor NFM ter bil pobudnik festivala Leo. Poleg tega je bil eden od soustanoviteljev mesečnika Music in the City, ki ga je v letih 2012–2018 izdajal Nacionalni glasbeni forum. Kot dirigent ga še posebej zanima stara glasba. Leta 1985 je ustanovil ansambel Collegio di Musica Sacra, leta 2013 pa Vroclavski baročni ansambel, katerega umetniški vodja je.
Posnel je prej neznana dela iz univerzitetne knjižnice v Vroclavu in knjižnice v Strasbourgu (vroclavska glasbena nagrada – glasbeni dogodek leta 2000 za album Musica da Chiesa), skladbe Grzegorza Gerwazyja Gorczyckega (vroclavska glasbena nagrada 2013), Bartłomieja Pękiela in Marcina Mielczewskega; večina teh posnetkov je bila nominirana za nagrade Fryderyk, leta 2023 pa je bila podeljena nagrada Fryderyk, ki jo je osvojil za album Marcin Józef Żebrowski – Večernice ob obisku Blažene Device Marije (Album leta – Stara glasba).
NFM ima svojo knjigarno
Andrzej Kosendiak redno dirigira filharmoničnim orkestrom na Poljskem in v tujini. Nastopal je v številnih evropskih državah, Združenih državah Amerike (vključno s sodelovanjem z Univerzo Severne Karoline v Chapel Hillu) in na Kitajskem. Izjemno aktiven je na področju izobraževanja. V letih 1990–2000 je bil gost Centra za umetniško izobraževanje, v letih 2000–2001 pa direktor Oddelka za programiranje in nadzor umetniškega izobraževanja na Ministrstvu za kulturo in nacionalno dediščino. Pobudil je izobraževalne projekte, kot so Singing Wrocław, Singing Poland, mednarodna zborovska srečanja Singing Europe, Mummy, Dady, Song to Me.
Martha Argerich
Zahvaljujoč njegovi podpori so bili ustanovljeni: Poljski nacionalni mladinski zbor, Zborovska akademija, Akademija za staro glasbo (letni festival, ki združuje mojstrske tečaje s koncerti), Orkestrska akademija (ki pripravlja glasbenike za delo v profesionalnih ansamblih) in Izobraževalni center NFM. Bil je začetnik Program Musica polonica rediviva, katerega cilj je, da mladi umetniki izvajajo poljsko glasbo po vsem svetu s podporo konservatorijev in festivalov (doslej je bil program izveden v sodelovanju s konservatorijem Koninklijk v Haagu, konservatorijem Luca Marenzio v Brescii in konservatorijem Superior de Música de Aragón v Zaragozi).
Rene Jacobs
Andrzej Kosendiak je bil tudi pobudnik serije albumov 1000 let glasbe v Vroclavu in Witold Lutosławski. Opera omnia. Zahvaljujoč njegovim prizadevanjem je bil izveden fonografski projekt, ki vključuje posnetke velikih oratorijskih del. Do sedaj izdani albumi so dvakrat osvojili nagrado BBC Music Magazine Award, nagrado Diapason d’Or in nagrado Editor’s Choice revije Gramophone. Leta 2018 je izšel album s skladbo Stanisława Moniuszka Phantoms pod taktirko Andrzeja Kosendiaka – posneli so ga izjemni pevci in igralci, Zbor NFM in Baročni orkester Wrocław; prejel je Fryderyk 2019 (album leta – zborovska, oratorijska in operna glasba).
Cerkev Povišanja svetega križa
Albumi A.M. Bononcini: La Decollazione di San Giovanni Battista z Wrocławskim baročnim orkestrom in Mikołaj Zieleński: Offertoria et Comuniones Totius Anni, Kaspar Förster – Sakralne pesmi z Wrocławskim baročnim ansamblom – posnete pod taktirko direktorja NFM – so bili nominirani v kategoriji Baročni vokal. Zgoščenka Mielczewski II je bila nagrajena z nagrado Fryderyk 2019 (Album leta – Stara glasba), plošča s skladbami Zieleńskega pa leta 2021 (Album leta – Stara glasba). Leta 2022 je izšel prvi vinilni album National Forum of Music, ki ga je pod njegovo taktirko posnel Wrocław Baroque Ensemble z Grzegorzom Gerwazyjem Gorczyckim.
John Eliot Gardiner
Kompletorij, tj. glasbena postavitev izbranih delov Komplina – zadnjega bogoslužja liturgije ur. Andrzej Kosendiak je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim: Tulipani nacionalnega dneva življenja v kategoriji socialne pobude (2011) za projekt Mamica, očka, pesem meni, nagrado župana Vroclava (2016), ključ do uspeha Spodnje Šlezije v kategoriji največja osebnost v promociji regije (2016), nagrade Radia Vroclav Kultura – Emocje v kategorijah osebnost kulturne sezone (2017) in klasična glasba (2018), avstrijski častni križ prvega razreda za zasluge v znanosti in umetnosti (2018), vroclavski diamant (2018), zlati častni znak za zasluge za Spodnjo Šlezijo. Vojvodstvo (2018), nagrada Kolegija rektorjev univerz v Vroclavu in Opolah za dejavnosti na področju povezovanja akademske skupnosti (2019), zlati častni znak Vroclava »Vroclav s hvaležnostjo – Wratislavia grato animo« (2020), za izjemne dosežke pri popularizaciji kulture, zasluge za umetniško izobraževanje in razvoj glasbe pa je bil odlikovan s častniškim križcem reda Polonia Restituta (2023).
O festivalu in njegovi zgodovini sem tu pisal že lani.
https://kritik.si/2025/02/09/najboljsi-poljski-glasbeni-festival-je-v-wroclawu-15/
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec