Feri Lainšček postavlja najvišje svobodo in ljubezen

Cankarjeva založba je predstavila antologijo pesmi Ferija Lainščka Sanje so večne.

Nastop Ferija Lainščka na tiskovni konferenci, vse fotografije Marijan Zlobec

Knjiga Sanje so večne prinaša najlepše ljubezenske pesmi Ferija Lainščka, ki so nastajale v zadnjih treh desetletjih in pol.

Najstarejša med njimi, Hiša svetega Nikolaja, je iz leta 1990, zadnja, V mesečini, doslej še ni bila objavljena. Najglasneje je v tem času odmevala njegova kultna zbirka Ne bodi kot drugi iz leta 2007, ki je bila doslej natisnjena kar štirinajstkrat.

Lainščkova lirika, ki jo večinoma navdihuje dvojina, je brezčasna, nežna, otožna, pa tudi strastna, divja in nagajiva. Natanko takšna, da lahko iz stišja v neskončni panonski ravnici nagovarja na tisoče bralcev, pravi založba.

Feri Lainšček

Njegova ljubezenska lirika je iskrena in neposredna ter čutna in topla. Napaja jo strast, intimna naklonjenost med dvema, ki se še vedno ljubita, skupaj sanjata in si skušata dati več, kot imata. Prežema jo melanholija, navdihnjena s prekmursko ravnico, ki se še posebej izrazi v pesmih, ki izpovedujejo bolečino in praznino ob izgubi ljubljenega drugega. Lainšček s svojo brezčasno poezijo nagovarja vsakogar od nas, ki ljubimo ali smo ljubili. Njegove pesmi so tokrat obogatene z ilustracijami priznane vizualne umetnice in grafičarke Zore Stančič.

Predstavitev stoje

Feri Lainšček je na predstavitvi knjige spominsko segel na začetke svojega pesniškega ustvarjanja, češ da je takrat mislil, da bi se pridružil trenutnim modernističnim in avantgardističnim pesniškim izzivom in pri tem omenil Francija Zagoričnika, a je hitro spoznal, da to ni njegov izpovedni pesniški svet in ubral svojo pot.

Lainšček je začel pesniti okrog leta 1981, ko je bil omenjeni avantgardizem iz druge polovice šestdesetih in prve sedemdesetih let že v zatonu in je obstajal bolj kot družbena in kulturna provokacija.

Predstavitev zbirke

Svojo poezijo je označil kot ljubezensko, ker je zanj ravno ljubezen najvišja življenjska vrednota, poleg svobode, pri čemer je svoboda mišljena kot splošna civilizacijska vrednota, ljubezen pa bolj intimna, oboje pa seveda individualna.

Feri je pravkar končal romaneskno trilogijo o svojem otroštvu, (Kurji pastir, 2020, Petelinje jajce, 2023, Kurja fizika, 2024), ki je vzbudila ogromen interes med bralci. Nekako vmes pa je izdal še eno pesiško zbirko Verjeti, verjeti, 2024, ki skozi subtilno metaforiko in slikovite podobe vabi v svet, prepojen z ljubeznijo do ženske in panonske pokrajine. Že takrat je bilo rečeno, da je poezija Ferija Lainščka prepoznavna po ljubezenski liriki, po svojem trubadurskem opevanju ljubezni do ženske, ki se pogosto neopazno in povsem naravno prelije v ljubezen do sveta, predvsem panonske pokrajine, Prekmurja, ki mu seveda kraljuje v meglice zavita reka Mura. In takšna je tudi ta zbirka – Lainščkova ritmična, spevna poetika, polna subtilne metaforike in slikovitih podob, je ena redkih sodobnih poetik, ki ji še vedno brez težav uspeva nagovoriti bralke in bralce; in to prav vseh generacij. Njegova poezija je torej v slovenskem prostoru poseben in izjemen pojav, ki generacije bralcev vzgaja v drugačno, bolj pretanjeno dojemanje sveta, kot to zmore le odlična poezija.

Sedanja antologija, iz katere je Feri na predstavitvi prebral eno pesem, zajema iz ustvarjalnosti od leta 1990, a je na koncu objavljenih naslovov kar devetnajstih zbirk, od prve Kot slutnja radovedno (1981), prek Dnevovina (1988), Visoka pesem (1988)…do omenjene prve pri Cankarjevi založbi Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini (2007).

Ker bodo čez nekaj dni podelili Jenkovo nagrado, je morda dobro spomniti, da je Feri Lainšček kot pesnik nikoli ni dobil (verjetno pa ni bil niti nominiran zanjo): vse od leta 1986, ko so z njo začeli, za njegov osebnoizpovedni stil poezije pri vsakokratnih žirijah ni bilo razumevanja.

Morda pa vse žirije mislijo, da je Feri Lainšček močnejši ustvarjalec kot pisatelj ? Če pomislimo na njegov že ogromen romaneskni opus, ki je bil prvoten in takoj odmeven ter odlično sprejet, (Peronarji, 1982, Raza, 1986, Razpočnica, 1987…), bi se zdelo to celo res. A žirije kot da ne prenesejo njegove izpovedne čistosti in doživetosti.

Ferijev življenjsko moto je živeti za ljubezen in jo širiti; iz tega je izšel še njegov literarni nazor, o katerem v uvodu (žal s premajhnimi črkami, kar je za starejše bralce že huda ovira) piše pesnica, lanska Jenkova nagrajenka Miljana Cunta.

Knjiga je izšla v zavidljivi nakladi 2000 izvodov.

Marijan Zlobec