Zadnja tiskovna konferenca Založbe ZRC je ponudila tematsko zelo različne knjige. Med njimi so bile tri zelo aktualne o svetovnem dogajanju, a prevedene. Vse so izšle v provokativni zbirki, bi lahko rekli, Pamflet. Številke knjig pokažejo, da se je zbirka že zelo prijela: 10, 11 in 12.
Prva predstavljena knjiga je bila “Neskončna pravica” Genocid v Gazi in selektivni spomin/odziv mednarodne skupnosti ameriško – izraelskega zgodovinarja Omerja Bartova, ki je specialist za genocid nad Judi. Od leta 2000 je profesor na Univerzi Brown. Uvod v knjigo, ki jo je prevedla Nuša Rozman, je napisal Oto Luthar, direktor ZRC SAZU.
Besedilo Omerja Bartova je namenjeno tistim, ki pretreseni spremljajo palestinsko agonijo v Gazi in se ne morejo sprijazniti s tem, da je geslo »Nikoli več« z nami že več kot dve leti, da se je vrnilo v gosenicah tankov in z izstrelki letal potomcev žrtev, zaradi katerih se je ta evfemizen za genocid sploh rodil. Kot zgodovinar in nekdanji izraelski vojak opozarja, da se »Nikoli več« zlorablja za legitimizacijo nesorazmernega nasilja nad Palestinci. Trdi, da Izrael vsak upor dojema kot eksistencialno grožnjo, kar vodi v prekomerne odzive in civilne žrtve. Kritizira tudi Zahod, ki s podporo Izraelu legitimizira to nasilje. Po njegovem mnenju takšna uporaba zgodovinske travme spodkopava mednarodno pravo in moralni ugled. Poziva k priznanju trpljenja vseh žrtev ter k etičnemu premisleku o spominu na pretekle zločine.
Oto Luthar, vse fotografije Marijan Zlobec
Knjigo je predstavil uvodničar Oto Luthar. Takoj pove, da je že vsaj leto dni jasno, da se bo genocid v Gazi v zgodovino vpisal kot eden najhujših zločinov proti človeštvu. Kot tak bo deležen neskončnih analiz in komentarjev. Že vnaprej pa obžaluje, da se stanje ne bo spremenilo niti po dokončni historizaciji genocida v Gazi in na Zahodnem bregu. Esej označi kot izjemen, a sam ne nakaže, kaj se bo v Gazi še zgodilo ali kako končalo.
Martin Pogačar
Provokacija
Drugo knjigo je predstavil dr. Martin Pogačar. To je bila Provokacija slavnega poljskega pisatelja in esejista, filozofa in futurista Stanisłava Lema (1921 – 2006) v prevodu Simone Klemenčič.
Naslovnica
Gre za recenzijo izmišljenega dela izmišljenega avtorja Horsta Aspernicusa Der Völkermord. I. Die Endlösung als Erlösung II. Fremdkörper Tod (Göttingen 1980), delo pa spada v žanr imaginarnih recenzij. Lem je ta žanr izmojstril in v recenzijah naslavljal širše relevantna vprašanja in teme. Vendar pa to niso zgolj recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla leta 1980 in je pravzaprav Lemova tematizacija vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih sicer večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je, ravno zaradi fiktivne tematizacije travmatičnih izkušenj, relevantna tudi danes, v času post-resničnosti, eskalacije vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega.
Uvodoma je predstavljen sam pisatelj Lem, ki je v Sloveniji prevajan že od leta 1959, obsežni predgovor pa je napisal Martin Pogačar. Navezuje se na zgodovino genocidov, ki so v zgodovini zelo star pojav. A statistika celo za dvajseto stoletje lahko pove le nekaj. Kaj šele za 21. stoletje.
Martin Pogačar
Zahodna politika, Rusija in Ukrajina
Jeffrey D. Sachs je svetovno znani ameriški ekonomist in svetovalec številnih vlad in mednarodnih organizacij. V zadnjih letih se je izpostavil kot oster kritik zunanje politike ZDA, zlasti vojn v Ukrajini in okupirani Palestini ter vojnega hujskaštva proti Kitajski. Njegovo kritiko odlikuje poznavanje delovanja ameriškega in tudi svetovnega političnega establišmenta od znotraj, iz prve roke. To pride lepo do izraza v govoru Evropskemu parlamentu, ki ga je imel februarja 2025 in katerega prevod je objavljen v pričujoči knjižici. Govor prinaša zelo informativen in realističen prikaz vzrokov vojne v Ukrajini in poti vanjo, njegova poanta pa je, da bi morala Evropa imeti lastno zunanjo politiko ter se namesto razpihovanja izgubljene vojne, ki so jo zakuhale ZDA, začeti pogajati z Rusijo.
Naslovnica
Predgovor je napisal Tomaž Mastnak. V bistvu nadakjuje in razširja tako temo samega govora v knjižici kot popejšnje knjige Benjamina Abelova v zbirki Pamflet, v kateri avtor govori o vzrokih za vojno v Ukrajini. Pomembna je opomba o evropski rusofobiji, ki se je razcvetela sredi 19. stoletja ali v 1. krimski vojni. ( O tem je z žalostjo pisal Dostojevski, češ da Zhodna Evropa Rusije nikoli ne bo sprejela kot sebi enakovredne, česar Masak ne omenja, a je bila že ob večkrat zamujena priložnost za Zdužene države Evrope. Kako da samo UEFA ve, kje in kdo je Evropa ?). Mastnak piše o konkretnih političnih spremembah v Evropi in ZDA nekako od začetka devetdesetih let dalje.
Martin Pogačar in Agata Tomažič
Knjigo je prevedla Nuša Rozman.
Martin Pogačar
Vse tri knjige bodo brez dvoma naletele na velik bralski sprejem. Verjetno pa še več predstavitev po Sloveniji, saj so teme vredne premisleka in spremljanja še bodočega dogajanja (Rusija, Ukrajina, Izrael, Palestina).
Morda bi se dalo povabiti k avtorskemu razmišljanju o aktualnem trenutku v svetu še dr. Slavoja Žižka, pa morda ponatisniti in s komentarjem razširiti govor ameriško- poljske zgodovinarke in publicistke Anne Applebaum na odprtju letošnjih Salzburških slavnostnih iger. Leta 2017 je npr. izšla njena knjiga Rdeča lakota o gladomoru v sovjetski Ukrajini v zgodnjih tridesetih letih, ki ga je avtorica interpretirala kot Stalinov genocid.
Marijan Zlobec