Zadnja tiskovna konferenca Festivala Ljubljana v Križevniški cerkvi je imela enega samega gosta, direktorja in umetniškega vodjo Darka Brleka.
Franz Welser – Möst, vse fotografije Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Tiskovna konferenca se je preselila iz običajnega prostora poletne Pargole ali Peklenskega dvorišča ali če je deževno vreme Viteške dvorane v nov prostor, kjer pa so v preteklosti tiskovne konference že bile. Ambient cerkve, kjer vsako leto in že desetletja potekajo komorni in solističi koncerti, pa tudi koncerti profesorjev in udeležencev mednarodnih mojstrskih tečajev študentov iz vsega sveta, pa še likovne razstave v programih Festivala Ljubljana, je vedno privlačna točka še posebej za tuje turiste in obiskovalce koncertov.
Darko Brlek v Klubu Cankarjevega doma
Tuji turisti takoj opazijo izjemno arhitekturo, tri oltarje s tremi izjemnimi umetninami, ki bi ob uspešni kulturni politiki v preteklosti že zdavnaj morale biti restavrirane in sedaj na razstavi Barok v Narodni galeriji. Namesto tega obiskovalec iz leta v leto ne dobi ničesar novega.
Franz Welser – Möst
Glavni problem je trojno lastništvo celotnega kompleksa Križank, ki onemogoča razvoj uresničevanja celoletnega programa Festivala Ljubljana. To vprašanje se pojavlja vsako leto znova in ko že misliš, da so se dogovorili: Ministrstvo za šolstvo, MOL in Cerkev oziroma križniki, vidiš, da se problematika ne razrešuje.
Darko Brlek
In ker se ne, Križanke kot Plečnikov spomenik propadajo. Srednja šola za oblikovanje in fotografijo ne želi selitve na morebitno novo lokacijo, ker jim je tu lepo, a 100 strani obsežna arhitekturna ekspertiza, ki je bila opravljena že pred leti, pokaže, da je šola ali stavba, v kateri je šola, brez vakršne železobetonske konstrukcije in potresno smrtno nevarna.
Hamo v Križankah, foto Marijan Zlobec
Obisk Poletnega gledališča Križanke, zlasti odra in zaodrja pokaže, da je tam nekaj hišic kot skladišč, v sklopu šole, z neurejenim odvodnavanjem in se je lani dvakrat zgodilo, da je ob večernem nalivi med predstavo voda pritekla na oder in zalila noge tam nastopajočih članov orkestra, ker je bil iz programskih potreb postavljen tja.
Daniel Harding
Za sedanjim odrom bi z odstranitvijo teh nepotrebnih objektov pridobili še kakih 15 metrov globljega odra, vse do zadnje poti ali ulice, težko bi rekli ceste, saj javnega prometa tam ni.
Franz Welser – Möst in Dunajski filharmoniki
Bistveno, kar je na tiskovni konferenci povedal Darko Brlek, lahko strnemo v dve misli: celotno lastništvo Križank naj bi se preneslo na MOL, sledila bi kompleksna prenova na (finančnem) nivoju obnove Cukrarne, kot je dejal.
Če bi do dogovora prišlo še letos, bi za uresničitev vseh načrtov verjetno še vedno potrebovali najmanj pet let, verjetno pa deset.
Velike besede o Plečnikovih Križankah ne veljajo nič, podobno kot o Plečnikovem stadionu za Bežigradom.
Daniel Harding in Orkester Nacionalne Akademije svete Cecilije
V Salzburgu so imeli pred leti problem s prenovo Male festivalske dvorane (za 1600 ljudi) v sklopu treh dvoran. Zadali so si nalogo, da dvorano obnovijo po koncu poletnega festivala in vse naredijo do začetka naslednjega festivala, to je probližno 9 mesecev. In so vse naredili.
Daniel Harding in Orkester Nacionalne Akademije svete Cecilije
Na tiskovni konferenci sem omenil obljube in “začetke” obnove Ljubljanske Drame SNG in gradnje NUK II, a kot vidite, ni iz vsega tega nič. Plus obnova Križank je 3 x 0. A MOL lahko pokaže s prstom, da je uspešno obnovil tako Cukrarno kot kompleks Centra Rog; oba imata še veliko prostora za obiske, pa tudi gostinsko – turistične dejavnosti, če se bo obisk tujih turistov še naprej tako skokovito povečeval.
Daniel Harding
Darko Brlek je bil namreč ob koncu festivala s številkami dovolj prepričljiv in optimističen: 64.000 obiskovalcev iz 60 držav ter okrog 8 milijonov proračuna, a je to v primerjavi s Salzburgom, ki je v resnici po številu prebivalcev manjše mesto kot je Ljubljana, malo. Salzburški festival je obiskalo blizu 250.000 obiskovalcev iz 88 držav, proračun pa je okrog 70 milijonov, a festival prinese v mesto in pokrajino med 250 in 300 milijonov prihodkov. Toliko porabijo obiskovalci, ki ostajajo v Salzburgi več dni, nekako med 4 in 7. Festival ima posebne abonmaje, ki praviloma obsegajo ogled treh oper in enega koncerta.
Glavni, a neimenovani solist violinist
Ljubljana Festival takega abonjama letos ni imel, je pa imel ugoden pravočasni ali zgodnji nakup vstopnic z 20 % popustvom, popust za člane Kluba, za študente in dijake s potrdili o statusu…
Kvartet
Kakšen je prispevek Festivala Ljubljana k potrošnji obiskovalcev, zlasti tujih, ni bilo objavljeno. Je pa jasen člen o brezplačni uporabi mestnega prometa za vse udeležence prireditev z vstopnicami: dve uri prej in dve po prireditvi. V Salzburgu je to šest ur prej in štiri po.
Cimbalisti
Brlek je omenil okrog 60 sponzorjev, med katerimi jih je veliko zunaj same Ljubljane. Ti so imeli svoje goste, sodelavce, člane na svojih sponzorskih prireditvah. Opazne so bile razlike, a so tudi velikosti različne.
Violinist in dirigent iz Budimpešte
Opazne so bile tudi razlike v sodelovanju tujih kulturnih ustanov v Sloveniji, ki delujejo bodisi samostojno ali v okviru ambasad. Republika Avstrija se je zelo izkazala na koncu ob gostovanju Dunajskih filharmonikov, Madžarska ob gostovanju Budimpeštanskega romskega simfoničnega orkestra, Italija se ni izkazala ob nobenem svojem koncertu, tako da nismo niti vedeli, da obstaja v Ljubljani Italijanski kulturni inštitut, medtem ko je ambasador prišel na nekaj prireditev (koncert filmske glasbe Ennia Morriconeja, Orkester Nacionalne Akademija svete Cecilije), a to je bilo tudi vse. Rim tako ni zmogel napolniti Gallusove dvorane, a ima Italija v Sloveniji tesnih poslovnih partnerjev in seveda narodne manjšine za nekaj dvoran. Ampak je treba delati. Tako smo prepričljivo videli, da je Dunaj premagal Rim. Premagala pa ga je tudi Budimpešta.
O tem Brlek ni govoril, saj mora paziti, da se komu ne zameri.
Jaz pa vidim in povem.
Marijan Zlobec