V ponedeljek, 8. septembra, ob 20. uri bo na 73. Ljubljana Festivalu predstavljena slavna tragična opera Otello, ki raziskuje teme ljubezni, strasti, ljubosumja in laži ter jih združuje v nepozaben spektakel čustev. Predstava v izvedbi Opere baleta SNG Maribor, bo v Cankarjevem domu navdušila občinstvo z vokalno eleganco, gledališko predanostjo, dovršeno postavitvijo in izjemnim čustvenim nabojem.
Prizor iz Otella v Mariboru, foto SNG Opera in balet Maribor
Otello: ogledalo človeške ranljivosti
Ena najveličastnejših opernih mojstrovin, Otello Giuseppeja Verdija, bo zazvenela v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, največjem slovenskem opernem odru. Delo, ki temelji na znameniti Shakespearovi tragediji Otello, je nastalo v poznejšem obdobju Verdijevega ustvarjanja in velja za vrhunec njegovega glasbenega opusa.
Libreto je spisal slavni Arrigo Boito, ki je s skladateljem sodeloval tudi pri njegovi zadnji operi Falstaff. Verdi sprva ni želel več skladati oper, vendar ga je prav Boito uspel prepričati, da se loti še ene. Tako je nastal Otello, ki je bil ob krstni uprizoritvi leta 1887 v milanski Scali sprejet z velikim navdušenjem.
Opera spremlja tragično zgodbo beneškega generala Otella, ki se po vrnitvi z bojišča znajde v mreži spletk svojega ljubosumnega častnika Jaga. Jago z zahrbtnimi manipulacijami v Otellu vzbudi dvom o zvestobi njegove žene Desdemone. Strast, ljubezen in zaupanje se začnejo krhati, dokler ne pripeljejo do srhljivega razpleta, v katerem ljubosumje premaga razum.
Z Opero in baletom SNG Maribor sodeluje priznani švicarski režiser Guy Montavon, umetniški direktor Nemške opere v Erfurtu. Znan po svojem vizualno izrazitem in psihološko poglobljenem pristopu, velja za enega ključnih evropskih opernih režiserjev. Svoje bogate izkušnje redno deli tudi kot član žirij na tekmovanjih, kot so Mednarodno pevsko tekmovanje Hans Gabor Belvedere in natečaji v Parizu, Montrealu ter Seulu.
Glasbeno vodstvo bo prevzel Roberto Gianola, italijanski dirigent z izjemno mednarodno kariero, ki redno sodeluje z opernimi hišami po vsem svetu, od Milana do Seula. Svojo kariero je začel kot pianist, dirigentsko palico pa prvič vihtel pri osemnajstih letih. Danes njegov slog odlikuje emocionalna globina in tehnična natančnost.
V naslovni vlogi Otella se bo predstavil Carlos Marcelo Ventre, urugvajski tenorist, ki slovi po močnih dramskih interpretacijah in je že večkrat nastopil na odrih najpomembnejših opernih hiš, med drugim v milanski Scali, pariški Opéri Bastille in Nemški operi v Berlinu.
V vlogi nežne Desdemone bomo slišali vrhunsko sopranistko Sabino Cvilak, ki s svojo čutno interpretacijo in zavidljivo vokalno tehniko navdušuje občinstva doma in po svetu. Je prejemnica Glazerjeve listine za izjemne umetniške dosežke. (Več o njej na koncu prispevka).
Kot Jago, zlovešči spletkarski manipulator, bo nastopil Luka Brajnik, ki se uveljavlja kot izjemno vsestranski baritonist. Pot v operni svet je začel šele po diplomi iz ekonomije, nato pa se je izpopolnjeval pri svetovno znanih mentorjih v Italiji, prejel Wagnerjevo štipendijo in nastopil v sloviti beneški operni hiši Gledališče La Fenice.
Zanimivosti:
Premiera opere Otello je bila 5. februarja 1887 v milanski Scali pod vodstvom mladega dirigenta Artura Toscaninija.
Giuseppe Verdi je bil tudi politično angažiran in je leta 1861 služil kot poslanec v prvem italijanskem parlamentu.
Giuseppe Verdi je že zelo zgodaj občudoval Williama Shakespeara, ki ga je označeval za avtoriteto človeškega srca.
Otello je še vedno največkrat posneta opera na nosilcih zvoka.
Izvajalci:
Pevska zasedba:
Roberto Gianola
Italijanski dirigent Roberto Gianola (rojen leta 1974 v Leccu) velja za enega najzanimivejših dirigentov svoje generacije. Njegovo dirigentsko pot je v izjemno kratkem času zaznamovala cela vrsta uspešnih sodelovanj s številnimi orkestri v ZDA, Rusiji, Mehiki, Avstriji, Franciji, Turčiji, Nemčiji, Španiji, na Poljskem, Japonskem, Kitajskem, Portugalskem, Madžarskem, Češkem, v Ukrajini, Bolgariji, Srbiji, Romuniji, Braziliji, Venezueli, Grčiji, Koreji, na Kitajskem, v Egiptu in Združenih arabskih emiratih. Januarja 2009 je z velikim uspehom debitiral v prestižni newyorški koncertni dvorani Carnegie Hall. Je glasbeni direktor Opere in Baleta (Devlet Opera ve Balesi) v Istanbulu, kjer vodi operni, baletni in simfonični repertoar. Februarja 2015 je tam z velikim uspehom prvič dirigiral Offenbachovo fantazijsko opero Hoffmannove pripovedke. Je reden gost pomembnih koncertnih prizoriščih, kot so Musikverein na Dunaju, Lincoln Center in Carnegie Hall v New Yorku, Center umetnosti v Seulu ter gledališča v Hong Kongu, Pekingu in Macau. Sodeloval je s prestižnimi italijanskimi glasbenimi ustanovami, kot so Fundacija Arena di Verona, Teatro Lirico di Cagliari, Teatro Verdi v Trstu, Teatro Regio v Parmi, Sala Verdi v Milanu, ter z orkestri, kot so Orchestra I Pomeriggi musicali di Milano, I Virtuosi del Teatro alla Scala, I Cameristi del Maggio musicale fiorentino, Orchestra sinfonica siciliana v Palermu in orkester Sinfonica di Sanremo. V sezoni 2021/2022 je v ljubljanski Operi debitiral z opero Capuleti in Montegi, dirigiral je balet Trnuljčica in opero Norma v Istanbulu, opero Don Pasquale v tržaškem gledališču Verdi, Manon Lescaut v Teatro del Giglio v Lucci, Ljubezenski napoj v Teatru Lirico v Cagliariju, Cavallerio rusticano v Livornu, opero Don Pasquale v Teatro Coccia v Novari in La bohème v japonski operi Kithakyushu. Kot umetniški vodja je ustanovil Simfonični orkester jezera Como in Glasbeno akademijo jezera Como, ki sta v dveh desetletjih delovanja priredila več pomembnih glasbenih dogodkov (oper in koncertov), tekmovanj (iz opernega petja in dirigiranja) ter mojstrih tečajev opernega petja. Diskografija Roberta Gianole vključuje zgoščenko Stradivarius z Orkestrom I Pomeriggi musicali iz Milana in zgoščenko z glasbo Respighija, posneto s Simfoničnim orkestrom iz Sanrema in izdano v reviji Amadeus. V začetku leta 2022 je izšla dvojna zgoščenka neobjavljenih del Franca Alfana, ki je bila posneta v Dvorani Verdi v Milanu za založbo Bongiovanni.
Sabina Cvilak, foto Marjan Laznik
V Mariboru rojena sopranistka Sabina Cvilak se je po diplomi leta 1996 vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, in sicer v razred Annemarie Zeller na oddelku za solopetje, kjer je leta 2004 diplomirala z odliko. Že v času študija je zmagala na nekaterih tekmovanjih in postala stalna gostja v mestnem gledališču v Leobnu, kjer je debitirala v Mozartovi operi Figarova svatba, Lehárjevi opereti Carjevič, Kálmánovi opereti Grofica Marica in v komični operi Divji lovec Alberta Lortzinga. Pozornost javnosti je pritegnila zlasti po dunajskem debiju v Blochovi operi Macbeth, ki je bila izvedena v okviru Dunajskih slavnostnih tednov. V sezoni 2004/2005 je bila štipendistka Karajanovega sklada in članica dunajske Državne opere, kjer je nastopila v operah Dafne, Rensko zlato, Valkira, Somrak bogov, Figarova svatba, Čarobna piščal, Aladin, Ljubezenski napoj idr. V vlogi Liù iz Puccinijeve opere Turandot je nastopila v hamburški Državni operi, kasneje pa tudi v Singapuru in v Finski nacionalni operi v Helsinkih. Med vidnejšimi vlogami spadajo tudi Micaëla iz Bizeteve opere Carmen, Fiordiligi v Mozartovi operi Così fan tutte in Marguerite v Gounodevem Faustu (z zadnjima dvema vlogama je debitirala v Operi SNG Maribor). V naslednjih letih je požela odlične kritiške odzive kot Mimì iz Puccinijeve opere La bohème, Liù v Turandot, Desdemona v Otellu, Nedda v operi Glumači, Marinka v Prodani nevesti ter za svoje solistične nastope v Mahlerjevi Drugi in Osmi simfoniji, v Nemškem rekviemu Johannesa Brahmsa, Brittnovem Vojnem rekviemu, Straussovih Štirih poslednjih samospevih, Beethovnovi Deveti simfoniji, Bachovih pasijonih, Mozartovih mašah in drugih pomembnejših vokalno-instrumentalnih delih. Na povabilo slovitega tenorista Plácida Dominga je v sezoni 2007/2008 debitirala kot Mimì v Nacionalni operi v Washingtonu in požela izvrstne kritike; uspehu so sledila vnovična povabila, in sicer za vlogi Liù in Micaële, ki ju je upodobila tudi na odru Opere v Los Angelesu. V sezoni 2010/2011 je kot Mimì nastopila v operah v Kölnu, Palmi de Mallorca, Helsinkih in v Hongkongu, kot Desdemona v Operi v Palm Beachu, kot Mařenka v Valencii in kot Micaëla v Pamploni. Sodeluje s številnimi simfoničnimi orkestri (filharmoniki v Monte Carlu, Dresdnu, Beogradu, Bratislavi, Zagrebu, Nizozemska filharmonija, Nacionalni orkester Francije, Londonski simfoniki, Orkester Slovenske filharmonije idr.), prav tako je redna gostja številnih glasbenih festivalov, kot so Dunajski slavnostni dnevi, festivala v Aix en Provence in v Savonlinni, ter uglednih glasbenih gledališč in koncertnih prizorišč (Dunajska državna opera, Theater an der Wien, Alte Oper Frankfurt, Concertgebouw Amsterdam, dvorana Barbican v Londonu, dvorana Averyja Fischerja v New Yorku idr.). Po uspešni izvedbi Rossinijeve Male slavnostne maše s tenoristom Andreo Bocellijem je redna spremljevalka njegovih koncertnih turnej po Aziji, Veliki Britaniji in drugod po Evropi. Posega tudi po sodobnejšem opernem repertoarju – nastopila je kot Kitty v operi Doctor Atomic sodobnega ameriškega skladatelja Johna Adamsa. Med njene zadnje odrske upodobitve sodijo vloge, kot so Fiordiligi (Così fan tutte), Tatjana (Evgenij Onjegin), naslovna vloga Puccinijeve opere Suor Angelica, Elsa von Brabant (Lohengrin), Čo Čo San (Madama Butterfly), Blanche de la Force (Pogovori karmeličank), Freia (Rensko zlato), Sieglinde (Valkira), Gutrune (Somrak bogov), Micaëla (Carmen), naslovna vloga Puccinijeve opere Manon Lescaut in vloga Magde de Civry (Lastovka).
Marijan Zlobec