Na 73. Ljubljana Festival prihaja s kar štirimi zaporednimi predstavami eden najslavnejših muzikalov na svetu in v zgodovini – Nesrečniki. Premiera bo v Poletnem gledališču Križanke drevi ob 20. uri, sledile pa bodo še predstave v petek, soboto in nedeljo. Pred gostovanjem Zagrebškega mestnega gledališča Komedija je bila v Viteški dvorani Križank tiskovna konferenca.
Prizor iz muzikala Nesrečniki, vse fotografije Ines Novković
Muzikal Nesrečniki slovi kot eno najbolj priljubljenih glasbeno-odrskih del vseh časov, o čemer priča kar četrt stoletja uspešna broadwayska postavitev, osem nagrad tony ter naslov največkrat izvajane predstave na londonskem West Endu. A v nepregledni množici filmskih in gledaliških uprizoritev imajo Nesrečniki posebno vez s sosednjo hrvaško prestolnico, saj so jih v Zagrebu postavili, še preden so zasloveli po vsem svetu (1982), in sicer zgolj poldrugo leto po pariški premieri.
Takratno izvedbo Zagrebškega mestnega gledališča Komedija sta si ogledala celo libretista Alain Boublil in Jean-Marc Natel ter bila izredno zadovoljna z dodelanostjo izvedbe. Vendar je moralo miniti dobrih štirideset let, da se je zgodba o policijskem pregonu in moralnih dilemah družbenega obrobneža Jeana Valjeana, starševski ljubezni, študentskih uporih in izzivih na socialnem dnu vrnila na odrske deske Komedije.
Uršula Cetinski je nova direktorica Zagrebškega mestnega gledališča Komedija, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Ta je vmes nadaljevala svoje umetniško poslanstvo in dodatno zaslovela z vrhunskimi izvedbami komedij, operet in muzikalov, saj je prav to gledališče zaslužno za, denimo, uspeh slovitega jugoslovanskega muzikala Jalta, Jalta. Zato smo lahko prepričani, da bo eno izmed najpomembnejših specializiranih gledališč v regiji postreglo z vrhunskim glasbenim spektaklom, prežetim z nepozabnimi glasbenimi točkami, kot sta I Dreamed a Dream in Do You Hear the People Sing?
Pred gostovanjem Zagrebškega mestnega gledališča Komedija je bila v Viteški dvorani Križank tiskovna konferenca. Iz Zagreba so prišli nova direktorica Uršula Cetinski, dirigent Dinko Appelt in prevajalec ter nastopajoči pevec ter igralec Dražen Bratulić.
Darko Brlek na tiskovni konferenci
Izvedeli smo veliko ravno o zgodovini Komedije ter o programskih ter mednarodnih razsežnostih delovanja. Gosti so povedali, da je med obiskovalci veliko publike iz Slovenije in da v Zagreb prihajajo kar s posebnimi avtobusi. Prav tako so spomnili na dolgo tradicijo sodelovanja in gostovanja na Festivalu Ljubljana, posebnost pa je bila ugotovitev, da je bil prvi režiser, ki je z njimi sodeloval v Zagrebu kar slavni Ferdo Delak. In to že pred 75. leti oziroma v letu ustanovitve leta 1950.
Uršula Cetinski, Dražen Bratulić in Dinko Appelt
Zagrebško mestno gledališče Komedija je muzikal Nesrečniki prvič uprizorilo že leta 1982, na odru dvorane Vatroslav Lisinski, kar pomeni pred Londonom in New Yorkom, a dve leti po Parizu in tamkajšnji premieri leta 1980. Zasluge za to je imel tedanji sodelavec iz Brna, režiser tedanje in sedanje predstave Stanislav Moša. (Takrat je bil direktor Mestnega glasbenega gledališča v Brnu in je očitno imel v Parizu dobre zveze, prav tako seveda v Zagrebu).
Predstava je dolga kar dve uri in pol, je zelo zahtevna, – a smo slišali, da je hrvaški prevod odličen -, ker v njej nastopa ves ansambel, vključno z zborom, plesalci, številnimi pevskimi solisti, veliko scenografijo, kostumografijo, koreografijo, svetlobnim parkom… Vsebina pa je taka, da jo lahko prepoznamo tudi kot sodobno in je hkrati pretresljiva.
Spomnili so se, da je Komedija gostovala na 71. Ljubljana Festivalu z muzikalom Lepotica in zver, prav tako s štirimi predstavami, leta 2017 pa z z opereto E. Kálmána Kneginja Čardaša. Gledališče pa pripravlja obnovitev izjemnega muzikala Jalta, Jalta ter Prevzetnost in pristranost po romanu Jane Austen.
Veliko smo slišali o obnovi izvirne stavbe blizu katedrale, ki jo je poškodloval potres in so dobili sredstva iz sklada za popotresno obnovo EU.
Zanimivosti:
Na začetku predstava ni požela velikega uspeha, prve ocene so bile zelo slabe.
Ikonični logotip temelji na risbi, ki jo je ustvaril Émile Bayard za Hugojev roman.
Vsaka predstava vključuje 392 kostumov in 85 lasulj.
Tehnična napaka med matinejo pred Broadwayem je povzročila za 120.000 dolarjev vračila vstopnic.
Bring Him Home je bila izvedena na pogrebu Jima Hensona.
Les Misérables je peta najdlje predvajana broadwayska predstava vseh časov.
Les Misérables je najdlje predvajani muzikal na West Endu, prekosil je Fantoma iz opere. S svojo močno zgodbo in nepozabno glasbo je že vrsto let na vrhu in navdušuje občinstvo po vsem svetu.
Ena izmed najbolj prepoznavnih pesmi v Les Misérables je I Dreamed a Dream, ki jo izvaja Fantine, skupaj s himno francoske revolucije Do You Hear the People Sing?
Les Misérables je bila prevedena v številne jezike in uprizorjena v več kot 40 državah po vsem svetu.
Po uspehu na odru je bil leta 2012 posnet film Les Misérables v režiji Toma Hooperja. V glavnih vlogah so nastopili Hugh Jackman, Russell Crowe, Anne Hathaway in Amanda Seyfried.
Predstava je osvojila številne prestižne nagrade, vključno s tonyjem za najboljšo predstavo ter nagrado Drama Desk Award za najboljšo glasbeno predstavo.
Les Misérables velja za eno najuspešnejših glasbenih predstav vseh časov z več kot 70 milijoni gledalcev po vsem svetu in več kot 120 milijoni prodanih CD-plošč.
Ustvarjalna ekipa:
