Koncert slovite ruske sopranistke Ane Netrebko na 73. Ljubljana Festivalu je bil nehote, doma pa nevede postavljen v širši kontekst umetničine mednarodne umetniške usode, ki se je po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino marsikje spremenila. V Ljubljani je že pred leti po koncertu izjavila, da ji je tu lepo.
Aplavz za Jusifa Ejvazova, Ano Netrebko in dirigenta Denisa Vlasenka, vse fotografije Marijan Zlobec
Prav gotovo, saj je ravno v Ljubljani našla Slovensko filharmonijo, ki ji je bila kot edini evropski orkester pripravljena izvesti celomesečno evropsko turnejo s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega. Bilo je kar enajst koncertov v več državah, prvi pa je bil v Ljubljani. O tem sem v Delu obširno pisal,
Ana Netrebko je bila po koncertu zadovoljna, a ima veliko skrbi, ki jih najbolj pozna le sama
Po koncertu v Ljubljani je bilo srečanje z nekaterimi gosti, spremljevalci in mediji kar na odru, ko se je dvorana že izpraznila, a so iz parterja prišli nekateri Anini ruski prijatelji, ki so se s pevko objemali in jih je bila očitno zelo vesela.
Ano Netrebko je prišel pozdravit tudi Matej Šarc, sedanji direktor Slovenske filharmonije, medtem ko je bil direktor v času omenjenega opernega projekta Damjan Damjanovič. Kot je znano je posnetek, ki je menda nastal na koncertu v Essnu, izdala najslavnejša glasbeno založniška hiša Deutsche Grammophon, na kar se je Ana po koncertu spomnila.
Darko Brlek, Ana Netrebko in Jusif Ejvazov po koncertu
Ob tem sem ji dejal, da so mi člani Slovenske filharmonije po koncertu povedali, da je po enem koncertu plačala večerjo vsem. Odgovorila je, da to v bistvu ni nič takega, (da bi se bilo s tem vredno hvaliti).
Vrnila se bom
Darko Brlek, ko sem mu povedal, da nastajajo težave z njenim angažmajem v Kraljevi operi v Londonu, pa je povedal, da je v Ljubljano v resnici prišla z vaj za Puccinijevo Tosco, kot mu je povedala.
Kontekst ljubljanskega koncerta Ane Netrebko je ujet v usodo njenega sodelovanja na premieri Tosce v sloviti operi Royal Opera House. Za nastop je imela povabilo in pogodbo, tako da je vse odvisno samo od vodstva ROH.
Darko Brlek opozarja voznika na varno vožnjo do Dunaja
Kot je razvidno iz spletne strani ROH, si bosta Ana Netrebko in Aleksandra Kurzak delili naslovno vlogo Tosce, ki bo dočakala premiero 11. septembra. Dirigiral bo novi glasbeni direktor Jakub Hrůša, režiral pa Oliver Mears.
Ali bo odmevni koncert Ane Netrebko v Ljubljani vplival in razbil dileme o primernosti njenega vnovičnega gostovanja v najslavnejši angleški operi in eni najbolj prestižnih na svetu, je seveda odprto vprašanje. Ljubljanskega koncerta se je namreč udeležila tudi londonska agentura, ki je koncert pomagala organizirati, a sama neposredno ne vpliva na vodstvo Royal Opera House.
Okrog nastopa Ane Netrebko se je že, zanimivo da ravno v zadnjih dveh dneh, razpisal londonski tisk, kot sem informacijo o tem prejel po Messengerju od prijateljice na FB, s katero se sicer poznava že nekaj desetletij in je v Londonu nekoč tudi študirala. Poslala mi je namreč obsežen članek iz The Observerja, potem pa sem poiskal še The Guardian, ki se je prav tako razpisal.
Ana Netrebko tega v Ljubljani z veliko verjetnostjo ni poznala, saj ni imela časa, ker se je morala osredotočiti na koncert v Ljubljani, ko je vadila v Londonu pa sedanjih objav še ni bilo, razen ukrajinskega protestnega pisma. To pa je po vsej verjetnosti vedela, saj je bila takrat, koje izšlo, na vajah v Londonu ali pa je tja prišla v onih dneh in so ji to pokazali.
Iz londonskih objav je razvidno pogrevanje starih dejstev in komentiranje določenih stališč Ane Netrebko, ki ji podtikajo marsikaj. Pri tem se najbolj sklicujejo na direktorja Metropolitanske opere v New Yorku Petra Gelba, ki je Ani Netrebko zaloputnil vrata, čeprav je za nastope v MET že imela podpisane pogodbe in je pred tem v New Yorku že velikokat nastopila. Sledila je njena tožba in zahteva do MET po plačilu 200.000 dolarjev odškodnine. O tem je bilo nekaj odmevov tudi v Sloveniji.
A londonski tisk trdi, da je v ozadju Gelbove krute odločitve v bistvu njegova žena, ukrajinska dirigentka, ki v mednarodnem smislu kot glasbenica v primerjavi z Ano Netrebko ne pomeni nič. Gre v bistvu za zahrbtno spletko, o kateri danes pišejo v Londonu ? Neverjetno je, kako na široko naj bi vplival Gelb.
O tej dirigentki, ki jo v Ljubljani poznamo, bo na koncu prispevka še govora. Zdaj pa lahko le pogledamo v arhiv Dela. Iz članka Tanje Jaklič z naslovom Uroš Lajovic se vrača domov (Delo, 18. februarja, 2015) je razvidno, da se je Slovenska filharmonija z dirigentko Keri-Lynn Wilson “sporazumno razšla”.
“Kot razlog za prekinitev pogodbe z dirigentko Wilsonovo izpostavlja nerazumno financiranje javnih zavodov in to, da se nič ni mogoče dogovoriti, še manj pa podpisati vnaprej, poleg tega je tujec seveda dražji. Damjanovič upa, da bodo z dirigentko še sodelovali, in priznava, da jo je izbral tudi zaradi njenih mednarodnih povezav (njen soprog je, denimo, ravnatelj newyorške Metropolitanske opere), a očitno to ni bilo dovolj, da bi jo obdržali za dirigentko.
Trenja med Wilsonovo in orkestrom so bila menda precejšnja, glasbene kritike koncertov pa slabe. Delov kritik je po enem od njih, denimo, zapisal, da je pravzaprav »na koncertu še najbolj manjkal dirigent«.
No, kot je razvidno iz nadaljevanja delovanja omenjene dirigentke v naslednjih desetih letih ali vse do danes, ta manjko ni bil tako majhen kot so lahko velike različne spretnosti iste osebe.
Najbolj vplivni londonski dnevnik The Guardian objavlja komentar Martina Kettleja z uvodom pod naslovom Medtem ko Putinove bombe padajo na Ukrajino, je imela Kraljeva operna hiša odločitev glede Anne Netrebko. Sprejela je napačno odločitev.
Ruska sopranistka pravi, da je obsodila vojno in da nima nobene naklonjenosti do Kremlja, vendar se zdi njeno gostovanje še vedno nepremišljeno.
“Puccinijeva Tosca je visoko na seznamu oper, za katere mi je vseeno, če jih ne bom nikoli več videl. Zato mi dejstvo, da bo ruska sopranistka Ana Netrebko, nedvomno ena izjemnih opernih pevk našega časa, naslednji mesec pela Tosco v novi produkciji v Covent Gardnu, ne predstavlja dileme. Tako ali tako me tam ne bo,” pravi omenjeni pisec.
“Priznam, da bi bilo morda težje, če bi Netrebko pela Verdija, kjer je tako izjemna. Vendar ta kolumna ne govori o mojem opernem okusu. Gre za širši moralni pomen. Londonske predstave Ane Netrebko postavljajo kompleksna vprašanja, vendar zahtevajo preproste odgovore. Prvič, ali je prav, da prestižna britanska institucija, Kraljeva operna hiša, najame Netrebkovo, medtem ko se nadaljuje vojna v Ukrajini? Odgovor bi teoretično lahko bil pritrdilen, če bi ponovila svoje nasprotovanje vojni, vendar je glede na trenutne dokaze ne.
Drugič, ne glede na to, ali je bila zaposlitev pravilna ali napačna, kaj bi se moralo zdaj zgoditi v času pred njeno premiero tukaj 11. septembra? Tukaj je kompromis najmanj slab izid za vse vpletene.
In tretjič, v kolikšni meri, če sploh, naj umetnost postane posrednik politike, zlasti v kritičnih in brutalnih trenutkih, kot je sedanja ruska ofenziva v regiji Donbas? V teoriji ne bi smela. V praksi pa preprosto je.
Kot vedno ima vsak problem veliko plati. Argument proti Ani Netrebko je, da je zelo ugledna Rusinja, ki je v preteklosti hvalila Vladimirja Putina, sprejemala odlikovanja ruske države in ki so jo po prvi ruski vojni z Ukrajino leta 2014 fotografirali s prokremeljsko separatistično zastavo. Leta 2022 so operne hiše po vsem svetu hitro opustile nastope Netrebkove, ko so Putinove vojske napadle Ukrajino. Vojna je bila eksistencialna grožnja ne le Ukrajini, temveč tudi Evropi in njenim vrednotam – in še vedno je.”
Komentator omenja protestno pismo Guardianu 14. avgusta, ki ga je podpisalo več kot 50 ukrajinskih pisateljev in umetnikov, medstrankarska skupina britanskih poslancev in nekdanja novozelandska premierka Helen Clark. Pismo je Netrebkovo obtožilo, da je »dolgoletni simbol kulturne propagande režima, ki je odgovoren za hude vojne zločine«. Zapisalo je, da se ni spremenilo nič pomembnega, kar bi upravičilo njeno zaposlitev, in da se mora Kraljeva operna hiša odločiti med dobičkom in vrednotami.
Obramba Netrebkove izpodbija vse te točke, a dodaja še nekaj drugih. Kot ugledna Rusinja trdi, da se je res srečala s Putinom, vendar ni njegova zaveznica. Kot Rusinja je upravičena do ruskih odlikovanj. Ni poznala pomena zastave na fotografiji iz leta 2014. Vendar pa Netrebko zdaj živi in plačuje davke v Avstriji. Takoj po invaziji leta 2022 je na družbenih omrežjih zapisala: »Nasprotujem tej nesmiselni agresivni vojni in pozivam Rusijo, naj to vojno takoj konča, da bi rešila vse nas!«
V Rusiji ni bila od leta 2022, zaradi svojega stališča pa jo je napadel tudi predsednik ruske dume. Trdi tudi, da se od nje kot umetnice ne bi smelo zahtevati, da bi morala javno zavzeti stališče proti svoji domovini, da bi lahko nadaljevala svojo kariero.
Pisec ugotavlja, da je primer Covent Gardna zmešnjava. Operna hiša pravi, da je bilo “vedno jasno”, da ruska narodnost ne pomeni podpore Putinu in da je Netrebko “dajala jasne izjave”, v katerih je napadala njegovo vojno. Pravijo pa tudi, da so se stvari zdaj spremenile in omogočajo vrnitev Netrebkove. “Naša podpora Ukrajini je bila takrat v skladu s svetovnim konsenzom,” je sporočil izvršni direktor Alex Beard. “Ker je svetovna geopolitika postala bolj zapletena, se je naše stališče spremenilo, da bi zagotovili, da naša dejanja odražajo naš namen in vrednote.”
Komentator pravi, da si je Covent Garden vedno želel čim prej dobiti Ano Netrebko nazaj. Govorilo se je, da se bo junija 2023 vrnila v Kraljevo opero, vendar se to ni zgodilo. Medtem ko je London okleval, so jo druge velike operne hiše v Parizu, na Dunaju, v Berlinu in Milanu pripeljale, medtem ko je vojna še divjala, v primeru Dunaja že septembra 2022. Vrata Covent Gardna se ji bodo ponovno odprla le nekaj mesecev preden bo Netrebko tretjič od začetka vojne nastopila v Pariški operi, omenja del kronologije nastopanja.
“Kmalu bo edina izstopajoča operna hiša med svetovnimi glamuroznimi operami morda newyorški MET. Direktor MET, Peter Gelb, je ta mesec dejal: »Verjamem, da morajo kulturni voditelji stati za svojimi odločitvami v podporo svobodnemu in demokratičnemu svetu.« Netrebko toži MET. Toda Covent Garden se je, tako kot drugi v Evropi, upognil vetru. Če je bila ruska zvezda nesprejemljiva leta 2022, bi morala biti nesprejemljiva tudi leta 2025.”
“Ali obstaja pot skozi to džunglo nasprotujočih si strasti in načel? Ena od rešitev bi bila, da se Covent Garden ukloni kritikom in umakne iz programa Tosco, oziroma vsaj vlogo Ane Netrebko v njej. Možnosti za to se zdijo nične. Poleg vsega drugega bi se Covent Garden soočil z ogromnimi pravnimi stroški. Druga možnost je, da bi se Netrebko lahko sama umaknila in bi jo nadomestila Aleksandra Kurzak, ki naj bi vlogo Tosce prevzela 24. septembra. Tudi ta izid se zdi malo verjeten. Zdi se, da to ni v skladu s ponosnim značajem Ane Netrebko.”
Veličastno v Cankarjevem domu
“Zagotovo bi pomagalo, če bi Netrebko pred 11. septembrom britanskemu občinstvu povedala nekaj nedvoumnega v nasprotovanju Putinovi nadaljevalni vojni in priznala upravičenost čustev nasprotnikov. Vodstvo Covent Gardna bi bilo noro, če ne bi na neki način pritiskalo na to, da se to zgodi. To je bila počasna prometna nesreča. Ne bi se zgodila, če bi bil Covent Garden pametnejši glede nevarnosti za ugled in kako se te množijo v dobi družbenih medijev. Toda tako kot Donald Trump s Putinom na Aljaski si je Covent Garden predstavljal, da bi lahko imel najboljše iz obeh svetov, tako da bi izobesil ukrajinsko zastavo in zaposlil Ano Netrebko. Izkazalo se je, da se moti. Če se kaj ne spremeni, zgodba čez dva tedna ne bo petje Ane Netrebkovo, temveč proukrajinski protesti – zunaj in morda celo znotraj operne hiše. To bi bil izid, ki si ga je vodilna britanska umetniška institucija v celoti prislužila sama.”
Komentator postavlja odločitev v samo hišo, kar pa seveda ni odvisno od njegovega pisanja. Avtor zamolčuje marsikaj, o čemer pa piše The Observer 28. avgusta.
Pogovor z rojakinjami
“Velika ruska sopranistka Ana Netrebko je eden največjih opernih talentov tega časa. Njeno ime je razprodalo koncertne dvorane po vsem svetu. »Deset let ali več je bila vodilna primadona našega časa,« pravi George Loomis, newyorški operni kritik. »Njen glas ima tisto rusko kakovost ravno v pravi meri.« Morda za glasbene navdušence. Toda Netrebko se je zdaj znašla v središču vprašljivega mednarodnega spora zaradi svojih nekdanjih povezav z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na vrhuncu svoje kariere, pri 50 letih, so ji po obsežni nezakoniti ruski invaziji na Ukrajino dejansko prepovedali nastopati na evropskih odrih. Tri leta pozneje, ko se nočna ruska bombardiranja ukrajinskih mest nadaljujejo, se bo Netrebko vrnila v London, da bi v Covent Gardnu interpretirala Tosco.”
Pozdrav gostov iz Rusije
“Gre za dramo, ki se kosa z zgodbo, pripovedovano v sami Tosci: represivna država v vojno razdejanem Rimu uniči življenje junakinje in ji ponudi grozljivo izbiro med življenjem in izdajo. Glavna vloga v tragični operi Giacoma Puccinija je ena najprestižnejših za katero koli sopranistko, še posebej v novi produkciji na tako znanem prizorišču. Toda nastop Ane Netrebko v Kraljevi operni hiši čez dva tedna sproža vihar protestov. Vodstvo londonske operne hiše se sooča s pozivi k odpovedi njenega nastopa. Uradno protestno pismo, objavljeno ta mesec, je izrazilo »bolečino« zaradi tega, ker je Kraljeva operna hiša odprla svoja vrata »dolgoletnemu simbolu kulturne propagande režima, ki je odgovoren za hude vojne zločine«. Med znanimi podpisniki so Andrey Kurkov, ukrajinski avtor uspešnice Smrt in pingvin, laburistični poslanec Alex Sobel, nekdanji konservativni minister za kulturo sir John Whittingdale ter francoski filozof in pisatelj Bernard-Henri Lévy.”
Peter Gelb, generalni direktor Metropolitanske opere v New Yorku se je leta 2022 odločil, da Netrebkovi prepreči nastop v tej operi. »Zagotovo ne bom govoril Kraljevi operni hiši, kaj naj stori,« je ta mesec povedal za The Observer. »Vendar pa sem trdno prepričan o stališču, ki ga je zavzel MET … Lahko se pogledam v ogledalo in čutim, da sem storil pravo stvar.«
Pozdrav Mateja Šarca
To citiranje Gelba v londonskih medijih bi avtomatično lahko pomenilo, da je London s svojo morebitno odločitvijo proti nastopu Ane Netrebko v Covent Gardnu slaba podružnica ali depandansa New Yorka in da bo naredil vse, kar bodo rekli nekje drugje.
Da se je Covend Garden odločil za vnovični angažma Ane Netrebko, ki je, kot rečeno, v Londonu že vadila, saj gre za premiero, kaže na umetniški, ne politični ali celo politikantski pogoj, kot se bolj kaže v samih medijih, saj biti komentator na račun Ane Netrebko ni težko, prej bi rekli, da je zelo hinavsko, a modno, saj pisce ne stane nič, Ano Netrebko pa vse. Nekatere zahteve, ki jih omenja londonski tisk, so podobne javnemu sodnemu procesu, ki bi se ga morala svetovna umetnica udeležiti in javno odgovarjati na vprašanja, za katere nima nihče pravice, da jih ji zastavlja.
The Observer omenja stališče tenorista Josepha Calleje, malteškega opernega superzvezdnika, ki si je redno delil oder z Ano Netrebko. Spomnimo, da je Calleja že gostoval v Ljubljani na Zimskem Festivalu Ljubljana.
Calleja dvomi o stališču MET. Sopranistko, svojo prijateljico že 20 let, vidi kot nedolžno, ki jo bolj zanima moda kot politika. “Najprej, nihče ni prerok,” pravi. “Če me predsednik pokliče za nastop, ali naj bi imel časovni stroj, da vidim, kaj se bo zgodilo čez 20 let?”
“Nisem prepričan, zakaj se je Metropolitanska opera tako odločila. Peter Gelb je dober prijatelj, zato sem prepričan, da ima svoje razloge. Ampak mislim, da je to, da nekomu s takšno stopnjo sposobnosti ne dovolimo peti, medvedja usluga operi. Kraljeva operna hiša v Londonu je storila zelo dobro stvar, da je Ano vrnila.“ Ali je Netrebko politična izobčenka ali naivna žrtev, je sporno in ni jasno, kako jo bodo pozdravili britanski operni obiskovalci. Njena vrnitev v Dunajsko državno opero v operi La Bohème septembra 2022 je na premieri sprožila žvižge, skupina Ukrajincev pa je zunaj demonstrirala. Toda že drugo noč so nekateri v občinstvu dovolj glasno vzklikali, da so prikrili neodobravanje. Netrebko je pristala v središču ključnega vprašanja: v kolikšni meri je lahko umetnik odgovoren za svojo povezavo s tiranom?”
Anina zahvala zboristom
Calleja to vidi kot nepošteno: “Če bo Ana postala strelovod za negativne stvari, namesto za izjemno pozitivne stvari, ki jih je dosegla s svojim čudovitim glasom, potem bo to velika škoda.”
Znotraj same Royal Opera House so čustva deljena. »Prisotna je resnična napetost in zmeda,« pravi eden od zaposlenih. »Vaje se zdijo dobre, čeprav vzdušje ni prijetno,« pravi drugi.
Direktor SF Matej Šarc se zahvaljuje Ani Netrebko
Časopis pa se še spominja nekaj detajlov iz preteklosti. “Moje misli so z žrtvami te vojne in njihovimi družinami,” je zapisala in dodala, da ni “zaveznica nobenega ruskega voditelja”. Ta teden je njen menedžer Miguel Esteban dejal, da je poudarila, da nikoli ni bila naklonjena vojni. Netrebko pravi, da se je s Putinom srečala “le nekajkrat” in da obžaluje, da so bila njena “pretekla dejanja ali izjave” napačno interpretirane. “Ljubim svojo domovino Rusijo in si le skozi svojo umetnost prizadevam za mir in enotnost,” je zapisala.
Ana Netrebko in Lela Knežević iz Zagreba
Tiskovni predstavnik Kraljeve operne hiše je dejal: »Covent Garden je bil vedno kraj, kjer je občinstvo lahko izkusilo najboljše talente z vsega sveta. Vsaka odločitev o tem, kdo bo nastopil na našem odru, je sprejeta z veliko skrbnostjo in premislekom. Ana Netrebko je jasno povedala svoje stališče.«
Z vrnitvijo Netrebko se Covent Garden pridružuje majhni skupini koncertnih dvoran in prizorišč po Evropi in Ameriki. Pevka je pred kratkim nastopila v Berlinu, Italiji in na Floridi. Za prihajajočo sezono jo je angažirala tudi Züriška opera in naj bi se decembra vrnila v Covent Garden v operi Turandot. Gelbova odpoved povabila za njen nastop v Turandot v New Yorku pred tremi leti je privedla do tega, da je Netrebko prejela več kot 200.000 dolarjev odškodnine zaradi kršitve pogodbe. V zadnjem mesecu so njeni odvetniki zahtevali tudi vložitev nove tožbe zaradi Gelbovega obrekovanja, saj so njegovi komentarji ogrozili njeno varnost.
Ana Netrebko in gosta iz Zagreba: Lela Knežević in Branimir Pofuk
Tosco v Covent Gardnu bo režiral Oliver Mears in je sam zagovarjal izbor pevk in pevcev. Vendar pravi, da je odločitev o povabilu Netrebko sprejel novi glasbeni direktor, češki dirigent Jakub Hrůša. Aprila je Hrůša toplo govoril o tem, da bo Netrebko pela vlogo Tosce. Royal Opera House, je dejal, “bi morala biti povezana z najboljšimi pevci, in ona spada mednje”.
Operni ljubitelj in podjetnik Marko Živec
Hrůša je spregovoril tudi o Gelbovi odločitvi v zvezi s prepovedjo nastopanja Ane Netrebko v Metropolitanski operi in spomnil, da je to povezano z njegovo ženo, ukrajinsko-kanadsko dirigentko Keri-Lynn Wilson, ustanoviteljico Ukrajinskega orkestra svobode, ki ima za častno pokroviteljico prvo damo Oleno Zelensko. Gelb je spregovoril o moči svojih čustev v podporo Ukrajini na predvečer turneje Ukrajinskega orkestra svobode, ki pa bo le nekaj dni pred dvigom zavese nad Ano Netrebko v Tosci, nastopil v londonski Cadogan Hall, ki je rezidenčna dvorana Kraljevega filharmoničnega orkestra, a je z 953 sedeži precej manjša od Cankarjevega doma.
“Wilsonova je leta 2013 postala glavna dirigentka Orkestra Slovenske filharmonije in tako postala prva ženska glavna dirigentka v zgodovini orkestra. To mesto je opravljala do sezone 2014–2015.” (Iz biografije dirigentke na Wikipediji).
Med svojimi v CD
Kot se spominjam, jo je v SF angažiral Damjan Damjanovič. Govorilo se je o kontekstu Sabine Cvilak, Gelba in MET. A dejstvo je, da se je izkazala za preslabo dirigentko, ki se je prišla v Ljubljano v bistvu učit, ne pa umetniško ustvarjat na pričakovani mednarodni umetniški ravni. Noben njen koncert namreč ni bil nadpovprečen.
Iz arhiva Dela je razvidno, da je novinar in urednik Igor Bratož imel telefonski pogovor s Keri-Lynn Wilson v New Yorku. Med drugim je predstavil njeno biografijo.
“Keri-Lynn Wilson se je rodila leta 1967 v Milwaukeeju v glasbeni družini. Igranja klavirja se je učila pri babici Thelmi Wilson, peti jo je učil stari oče J. Kerr Wilson, violino pa oče Carlisle Wilson. Na ugledni šoli Juilliard v New Yorku je študirala flavto pri Juliusu Bakerju.
Kot solistka je že zgodaj nastopila s filharmoničnim orkestrom iz Calgaryja, simfoničnim orkestrom iz Winnipega in komornim orkestrom iz Manitobe, pri enaindvajsetih je debitirala v sloviti newyorški Carnegie Hall, ob klavirju, violini in flavti pa se je odločila še za študij dirigiranja pri Otto-Wernerju Muellerju, izpopolnjevala se je še pri Kurtu Masurju, Jamesu DePreistu in Leonardu Slatkinu.
Debitirala je leta 1990 s kanadskim National Arts Centre Orchestra, pozneje je vodila Juilliard Orchestra, Cosmopolitan Symphony in Opero Français v New Yorku, po diplomi je kot štipendistka asistirala Seidžiju Ozavi na akademiji Tanglewood, v okviru salzburškega festivala je delala s Claudiom Abbadom, potem je štiri leta sodelovala z Dallas Symphony Orchestra kot dirigentka asistentka. Dirigirala je orkestru rimske opere s Joséjem Carrerasom in Andreo Bocellijem in Hongkonškemu orkestru, ko je nastopal z Isaacom Sternom.
Leta 2003 se je Keri-Lynn Wilson poročila s Petrom Gelbom, predsednikom ameriške izpostave družbe Sony Classical Records in ravnateljem newyorške Metropolitanske opere. (Delo, 17. junij 2013).
O njenem kakršnem koli ukrajinskem poreklu ni bilo niti omembe, kaj šele govora. Takrat smo vedeli samo to, da je ameriška dirigentka.
Zdaj pa nenadoma lahko preberem: “Ne le zato, ker sem ukrajinsko-kanadskega porekla in imam bližnje bratrance v Ukrajini, eden od njih je podpolkovnik v vojski, ki se od leta 2014 bori na vzhodni fronti, ampak zato, ker je ta napad na narod in njegovo kulturo zahteval enak odgovor. Nisem mogla prijeti za orožje, lahko pa sem vzela svojo dirigentsko palico kot orožje.”
Če pogledate njeno spletno stran danes, pa boste opazili, kot da v Ljubljani nikoli ni bila. Predstavlja pa se kot kanadsko ukrajinska dirigentka, ustanoviteljica in glasbena direktorica zelo cenjenega Ukrajinskega orkestra svobode, ki je bil ustanovljen kot odgovor na rusko invazijo in je v zadnjih štirih poletjih gostoval po večjih mestih in festivalih v Evropi in Združenih državah Amerike.
Iz njene spletne strani
Over a rich and varied career, Maestro Wilson has conducted, amongst many other orchestras, the New York Philharmonic, the Los Angeles Philharmonic, the San Francisco Symphony, the Grant Park Festival Orchestra, the Wiener Kammerorchester, the HessischeStaatsorchesterWiesbaden, the Filarmonica Arturo Toscanini in Parma, the Wrocław Philharmonic, the Deutsches Symphonie Orchester, the Prague Philharmonia, the RAI Symphony Orchestra, the Salzburg Mozarteum, the Ravinia Festival Orchestra, the Seattle Symphony, the Orchestre national d’Ile de France, NDR Radiophilharmonie, MDR Sinfonieorchester, Orchestre national de Metz Grand Est, Orchestre national Bordeaux Aquitaine, Sinfonieorchester St. Gallen, Toronto Symphony and l’Orchestre Symphonique de Montréal.
No, vidite koliko je v resnici vredna Slovenska filharmonija, vsaj v njenih očeh.
Je pa v Kijevu izjavila: “Moje ukrajinske korenine so močne, zato sem še posebej počaščena, da sem ta petek v Kijevu na svojem otvoritvenem koncertu nastopila kot glasbeni direktor Kijevske Camerate.”
Nihče na svetu ni na račun vojne v Ukrajini naredil take glasbene kariere ali po potrebi spoznal, kdo je v resnici.
“Slava Ukrajini, herojem slava!”
Iz njene samohvaleče biografije pa ni razvidno njeno ukrajinsko poreklo. Če sama skriva, kaj je šele res.
Keri-Lynn Wilson in Martina Batič v SF 31. maja 2013, foto Marijan Zlobec
Tu naredim piko in lahko sami pobrskate po raznih spletnih objavah in povlečete niti do končne zgodbe ter odnosov, ki sedaj bistveno odločajo o nenastopanju Ane Netrebko. Med New Yorkom in Londonom.
Italijanski podjetnik Gabriele Massarutta
Saj veste, kako je v zgodovini: mediokritete ubijejo genije. Vzroki pa so kjerkoli si jih želite najti.
V londonskih medijih tega ne boste prebrali. Zdaj je moda udrihanja.
London bo 11. septembra – kako simbolen dan – moral dokazati, koga ljubi. Kdo je Umetnik in kdo spletkar.
Je Ana Netrebko močnejša od nekoč Marie Callas ?
Marijan Zlobec
