Goran Bojčevski je vsestranski vrhunski glasbenik

Nastop mednarodno znanega makedonskega klarinetista Gorana Bojčevskega, rojenega v Bitoli, (kamor so v Jugoslaviji najraje pošiljali mlade slovenske nabornike služit vojni rok, ker je bilo dovolj daleč), ki je odraščal v Sloveniji in študiral v Salzburgu ter tam spoznaval bogato glasbeno življenje, obkrožen z vzdušjem legendarnega Mozarteuma, je na 73. Ljubljana Festivalu v Poletnem gledališču Križanke predstavljal posebno glasbeno doživetje.

Koncert, vse fotografije Darja Štravs Tisu

Resda je bilo v avditoriju veliko Makedoncev, ki so upravičeno med koncertom začutili domotožje, si dajali duška po povabilu Bojčevskega, naj sodelujejo pri petju ali ploskanju, še posebej v znanem taktu endvatriendvaendva, kar pomeni sedem osminski takt, slišali pa smo, da obstaja tudi 19 osminski. Na koncu pa smo nehote padli v koncertno podiranje svetovnega hitrostnega rekorda v igranju klarineta, tako da zdaj niti ne vemo, ali je klavir še prvi, violina in flavta kot druga in klarinet tretji. Ali pa se je hitrost že premešala, ko je v dodatku zaigral še sicer že v rednem programu napovedani Presto iz Poletja v Vivaldijevih Štirih letnih časih.

Spominjam pa se, kako  je osemnajstleta Irena Grafeauer na recitalu v Slovenski filharmoniji igrala Čmrljev let Nikolaja Rimskega Korsakova. Stavim, da takega divjega tempa ne bi zmogel niti Goran Bojčevski. Lahko pa vadi in vidimo drugič, kako bo. Pri čmrlju vedno pomislim, da mora imeti tisoč obratov, da sploh vzleti. Pri Vivaldiju, ki smo ga na festivalu slišali tako v Slovenski filharmoniji kot v Križevniški cerkvi v violinskih izvedbah, je vse bolj temporalno. Bojčevski s svojim ansamblom ni želel biti ilustrativen, ampak momentalno akcijski, zgolj z omenjenim odlomkom. Zakaj je ravno Vivaldi letos po svetu toliko izvajan, bi pomislil na podzavestno iskanje miru, ki ga v svetu ni.

“Balkanska glasbena dediščina že sama po sebi presega stroge
žanrske okvire – skozi stoletja so jo oblikovali različni vplivi, od
ljudskih plesov in pesmi do klasičnih tradicij in improviziranih oblik muziciranja. V sodobnih interpretacijah motivi naravno prehajajo v nove glasbene svetove, kjer se elementi jazza, etno glasbe in klasične tradicije prepletajo v enovito glasbeno pripoved.

Program se odpira z avtorsko skladbo Gorana Bojčevskega Kaval sviri na sred pole poklon tradicionalnemu instrumentu kavalu. Njen topli ton je nekoč spremljal samotne melodije gorskih pastirjev, danes pa se povezuje z novejšimi glasbenimi izrazi. Iz ljudske zakladnice izhaja tudi ena najbolj priljubljenih makedonskih pesmi Makedonsko devojče, nežna hvalnica lepoti dekleta, ki pooseblja domačo tradicijo in v priredbi zaživi v novi podobi. Sledi cikel avtorskih skladb Bojčevskega (Devetnajst, Veter šepeta mi tvoje ime, V tvojih očeh in Ona), ki združuje balkanske melodije z odprtostjo jazzovske improvizacije ter bogato zvočno paleto njegove zasedbe. Astor Piazzolla (1921–1992) je povezal tradicionalni argentinski tango z elementi jazza in klasične glasbe ter ga razširil z novo izrazno globino in kromatično razgibanostjo.

Libertango je njegova prelomnica od klasičnega tanga k tango
nuevo, medtem ko velja Oblivion, za eno njegovih najbolj prepoznanih in melanholičnih del. V priredbah Bojčevskega pridobita novo zvočno podobo, a ohranjata značilno zlitje ritmične energije in lirične intenzivnosti.” (Iz programa Jana Prepadnika).

Goran Bojčevski je izjemno nadarjen in hkrati odličen glasbenik, lahko bi dodal s karizmo in izrazito solistično naravo ali karakterjem ter sedaj že mnogimi mednarodnimi izkušnjami. Sam je koncert napovedoval, nekatere makedonske ljudske pesmi in melodije v svojih aranžmajih ter tipične ritme kot rečeno razložil in občinstvo povabil k sodelovanju.

Nastopa kot virtuozni klarinetist, ki mu mi toliko do klasične glasbe kot do njenega tipa, poimenovanega Balkan Nuevo. Morda je tu nekakšna antologija, a zgolj na makedonski in morda, kot smo slišali njegovo razlago, še romunski bazi. Druge balkanske glasbe verjetno ne bo, vprašanje pa je, ali je tu kaj prostora za slovensko glasbo ? Ne kaže.

Bojčevski je na začetku nastopil s sončnimi očali kot varovanje oči pred reflektorji, a si jih je snel. Včasih malo popleše in še raje na koncu skladbe poskoči. Njegovo igranje ni omejeno le na klarinet, ampak še na druga pihala, zlasti ljudska glasbila, piščali.

Brez dvoma je skladatelj, ki svoje aranžmaje zapiše, kar smo najbolj opazili pri pianistu Janu Severju, kar pomeni, da je njegovo skladateljsko znanje obširno.

Gorana odlikuje vse, kar imajo najuspešneji glasbeniki na mednarodnih glasbenih odrih; neizmerno solistično znanje, muzikalnost, občutljovost za celovitost nastopanja z notranjo refleksijo in stapljanjem z vsebino izvajanja… Ne vemo pa še, kakšni so njegovi načrti, prave glasbene ambicije, kako jih čuti in kako bodo v njem zorele, ko se bodo seveda najprej rodile.

Goran Bojčevski je šolo obiskoval v rodni Bitoli, kjer je bil večkrat zmagovalec državnih tekmovanj. Študij klarineta je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Slavku Goričarju, z odliko pa je magistriral na univerzi Mozarteum v Salzburgu pri Aloisu Brandhoferju. V času študija je prejel tudi zlato nagrado na Temsigu. Po sodelovanju s skupino Terrafolk je razvil svoj prepoznavni slog balkan nuevo, ki združuje balkansko glasbo s klasičnimi in jazzovskimi vplivi.

Kot skladatelj ustvarja za različne zasedbe, redno piše glasbo za reklamne oglase in dokumentarne filme, njegova dela pa so vključena tudi v učni načrt Mozarteuma. Sodeluje z vrsto priznanih glasbenikov, med katerimi so Vlatko Stefanovski, Gibonni, Miroslav Tadić, Rade Šerbedžija in Vlado Kreslin, s katerimi je nastopal in snemal, med drugim s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na albumu The Portraits of Balkan. Decembra 2024 je s temi glasbeniki nastopil tudi na razprodani skupni turneji v prestižnih dvoranah, kot sta Sava Center v Beogradu in Lisinski v Zagrebu.

Andraž Frece je harmoniko študiral na Akademiji za glasbo v
Ljubljani, Visoki šoli za glasbo v Luzernu, nato pa še na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu. Sodeluje z ansambli in orkestri, kot so Klangforum Wien, Avstrijski ansambel za novo glasbo, Orkester Slovenske filharmonije ter SNG Opera in balet Ljubljana, nastopa pa na festivalih doma in v tujini. V zadnjih letih se posveča tudi drugim žanrom, kot so tango, etno jazz, klezmer in balkanska glasba. Za svoje dosežke je prejel Prešernovo nagrado.

Matic Dolenc je glasbeno pot začel s klasično kitaro na Glasbeni šoli Kranj pri Nataši Bogataj, kasneje pa jo izpopolnil v razredu Andreja Grafenauerja na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter diplomiral z odliko. Kot tekmovalec je prejel več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Po študiju se je od klasičnega repertoarja usmeril v predelave etno glasbe in aranžiranje za različne komorne zasedbe s kitaro. Deluje v različnih glasbenih skupinah in poučuje kitaro na Glasbeni šoli Žalec.

Jan Sever sodi med vidnejše slovenske pianiste svoje generacije. Študiral je v razredu Andreja Jarca na Akademiji za glasbo v Ljubljani, tam diplomiral in leta 2009 končal specialistični študij. Kot tekmovalec je prejel več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter študentsko Prešernovo nagrado.

Deluje kot profesor klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, nastopa kot komorni glasbenik, izvaja improvizirane klavirske večere ter sodeluje z različnimi tango in jazz fusion zasedbami.

Jaka Krušič je vsestranski kontrabasist in električni basist, ki
redno nastopa na večjih odrih doma in v tujini. Sodeluje v več
zasedbah z avtorsko glasbo, med njimi Funk Fact in Vudlenderji, s katerimi soustvarja projekte v različnih glasbenih slogih. Kot spremljevalni glasbenik nastopa z različnimi slovenskimi in tujimi izvajalci, med katerimi so Žan Hauptman, Tomaž Hostnik, Tonč Feinig in Larao. Končuje študij jazz kontrabasa na Zasebni glasbeni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu, dejaven pa je tudi kot pedagog.

Gregor Hrovat je magister klasičnih tolkal, ki se uveljavlja kot
eden najbolj vsestranskih slovenskih bobnarjev. S svojo prilagodljivostjo se giblje med klasično, jazz, pop in etno glasbo ter redno sodeluje z vrsto priznanih izvajalcev in zasedb, med katerimi so Vudlenderji, Tomaž Hostnik, Uroš Perić, Maja Keuc, Peter Kus, Nuška Drašček in Omar Naber. Nastopa tudi v muzikalih (Veronika Deseniška, Kure) in sodeluje z Orkestrom Slovenske filharmonije. Dejaven je tako na koncertnih odrih kot v studiu.

Program

Goran Bojčevski: Kaval sviri na sred pole (Sredi polja igra kaval)

Makedonska ljudska, prir. Goran Bojčevski: Makedonsko devojče (Makedonsko dekle)
Goran Bojčevski:
Devetnajst
Veter šepeta mi tvoje ime
V tvojih očeh / In Your Eyes
Ona / She

Astor Piazzolla, prir. Goran Bojčevski:
Libertango
Oblivion
Makedonske ljudske pesmi, prir. Goran Bojčevski:
Kalajdžisko oro
Kasapsko oro
Taraf de Haidouks, prir. Goran Bojčevski: Turceasca
Klezmer, prir. Goran Bojčevski: Bodimo srečni / Let’s Be
Happy
Makedonska ljudska pesem  prir. Goran Bojčevski: Jovano, Jovanke

Antonio Vivaldi: Koncert za violino št. 2 v g-molu, RV 315,
»Poletje«  III. Presto

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec