Naslov koncerta Mahler v Ljubljani v Križevniški cerkvi drevi ob 20. uri v okviru 73. Ljubljana Festivala poudarja vpetost slavnega skladatelja in dirigenta v slovenski oziroma kar samo ljubljanski glasbeni prostor. Povabilo Ensemble Dissonance dirigentu Urošu Lajovicu, da dirigira koncert, pa predstavlja zaupanje v glasbenika, ki je letos prejel Župančičevo nagrado za življenjsko delo, lani pa je izdal posebno knjigo lastnih zabeležk ob študiju in izvajanju Mahlerjevih simfonij.

Uroš Lajovic, foto FL
Moto Ensemble Dissonance je nenehna hoja po robu, saj se glasbeniki zavedajo, da brez odklona od ustaljenih norm ne more biti napredka. Pripravljajo programe, ki so inventivni, drzni ter povezujejo vsebine različnih glasbenih obdobij, slogov in zvrsti.
Na letošnjem 73. Ljubljana Festivalu bodo znova združili moči z vrhunskimi umetniki. S sopranistko Niko Gorič, ki je stalna gostja solistka v SNG Opera in balet Ljubljana ter v Operi SNG Maribor, in baritonistom Jakom Mihelačem, ki je solist Berlinske državne opere.

Program sestavlja Mahlerjev cikel kontrastnih samospevov Dečkov čudežni rog v priredbi za sopran, bariton in komorni ansambel Klausa Simona.
Kdo je Klaus Simon ?
Glasbo, nemščino in geografijo je študiral v Freiburgu, klavir pa pri Michaelu Leuschnerju ter se udeleževal mojstrskih tečajev pri Aloysu Kontarskyju (klavir) ter Hansu Zenderju in Johannesu Kalitzkeju (dirigiranje). Je ustanovitelj in umetniški vodja orkestra Holst Sinfonietta in operne tovarne Freiburg (do leta 2014: Young Opera Company). Z obema ansambloma se osredotoča predvsem na glasbo 20. stoletja, ne da bi se imel za specialista za sodobno glasbo. Prizadevanje za slogovno variabilnost in stroga logika notranje dramaturgije programov sta značilna za ambiciozen umetniški profil obeh ansamblov.
Njegova vsestranskost kot dirigenta, pianista in aranžerja priča o večplastni umetniški osebnosti, ki se noče omejiti na en sam kalup. Njegov repertoar kot dirigenta in pianista sega od Mozarta do Widmanna. Osredotoča se na klasični modernizem (glasba med letoma 1900 in 1950, zlasti skladatelji druge dunajske šole in E. W. Korngold), minimalistično glasbo in naklonjenost britanski in ameriški glasbi 20. in 21. stoletja.
Od leta 1999 je kot dirigent in spremljevalec posnel številne zgoščenke in pripravil radijske posnetke.
Leta 2012 je skupaj s SWR kot koproducentom dirigiral edino opero Clauda Vivierja Kopernik, v studijski produkciji, ki jo je leta 2016 izdala založba Bastille Musique. Odrske predstave so bile zmagoslavne tako pri kritiki kot pri občinstvu.
Ta posnetek je leta 2016 osvojil nagrado nemških glasbenih kritikov, leta 2017 pa tudi mednarodno nagrado za klasično glasbo (ICMA) v kategoriji opere.
Poleti 2018 je bil prvi posnetek komorne opere Luka Bedforda Through his Teeth, ki jo je posnel z Opera Factory in Holst Sinfonietto, nominiran v dveh kategorijah za nagrado German Record Prize, revija Crescendo pa ga je razglasila za »CD tedna« , revija Die Deutsche Bühne pa hkrati za »CD meseca«.
Kot pianist se je osredotočil na samospeve in je nastopal v najprestižnejših nemških koncertnih dvoranah, vključno s Konzerthaus Berlin in Laeiszhalle Hamburg. Njegov repertoar zdaj vključuje več kot 1000 samospevov in pesmi, od umetne pesmi do broadwayskih pesmi. Osrednji repertoar njegovega dela kot spremljevalca samospevov je nemški pozni romantizem, s posebnim poudarkom na samospevih Hansa Pfitznerja in Ericha Wolfganga Korngolda: za založbo Naxos je posnel celotno izdajo vseh pesmi teh dveh skladateljev s priznanimi pevci. Na povabilo 2. glasbenega festivala v Hamburgu je bil aprila 2016 angažiran kot spremljevalec samospevov nagrajenega baritonista Hansa Christopha Begemanna za svetovno premiero pesmi Christiana Morgensterna in cikla “1917” Erwina Schulhoffa. Septembra 2018 je bil klavirski spremljevalec na češki premieri vseh Schulhoffovih baritonskih pesmi v njegovem rojstnem kraju Pragi.

Klaus Simon, foto spletni profil
Od leta 2007 dela tudi kot aranžer za založbo Universal Edition/Vienna in Schott Music/Mainz. Njegove so številne priredbe, kot Mahlerjeve 1., 4., 5. in 9. simfonije, Mahlerjevega cikla Dečkov čudežni rog in številne druge.
Njegovo priredbo Mahlerjeve 9. simfonije so leta 2014 skoraj istočasno posneli na zgoščenko trije ansambli v ZDA, na Nizozemskem in v Nemčiji.
Leta 2014 je dokončal priredbo Mahlerjeve 5. simfonije za komorni ansambel, ki jo je Holst Sinfonietta pod njegovim vodstvom uspešno premierno izvedla v Freiburgu novembra 2014 in jo januarja 2015 posnela na CD.
Sledili so aranžmaje in instrumentacije 6. simfonije Gustava Mahlerja, samospevov Albana Berga, op. 2, za Musikkollegium Winterthur, ter 7. simfonije Gustava Mahlerja za Komorni orkester Alme Mahler (premiera poleti 2019).
Omenjeni aranžma za ljubljanski koncert je med zadnjimi.

Uroš Lajovic
Nastopajoči:
Ensemble Dissonance

Nika Gorič in Jaka Mihelač, foto FL
Program:
Gustav Mahler, prir. Klaus Simon
Dečkov čudežni rog
Predstavitev knjige
“Gustav Mahler – perilegomena k njegovim simfonijam 1 – 7”
Ob 19. uri bo pred koncertom potekala predstavitev nove znanstvene monografije Gustav Mahler – perilegomena k njegovim simfonijam 1–7, ki jo je napisal prof. Uroš Lajovic, ugledni slovenski dirigent in dolgoletni pedagog na dunajski Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Knjigo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Monografija predstavlja dragoceno zbirko dirigentskih zapiskov in interpretativnih uvidov, ki so nastajali ob več kot petdesetih izvedbah prvih sedmih Mahlerjevih simfonij. Avtor v njej združuje desetletja praktičnih izkušenj z globokim teoretskim razumevanjem Mahlerjevega simfoničnega sveta.
Knjigo bo predstavil prof. Uroš Lajovic osebno, pogovor z njim bo vodil Klemen Hvala, umetniški vodja Ensemble Dissonance.
Marijan Zlobec
