Festival Ljubljana že od leta 2019 organizira mojstrske tečaje z vrhunskimi profesorji iz prestižnih evropskih ustanov. Profesorji imajo poleg mentorskih, vzgojnih mednarodnih tečajev za mlade glasbenike, ki prihajajo v Ljubljano večinoma iz tujine, še svoje koncerte, na katerih pred mednarodnim občinstvom dokazujejo svoje koncertno znanje in sposobnosti.
Latica Honda – Rosenberg, foto Marijan Zlobec
Letos bodo na koncertu v petek, 1. avgusta, ob 20. uri v Križevniški cerkvi, nastopili mednarodno priznani pedagogi, profesorji na mnogih mednardnih glasbenih ustanovah ter koncertantni solisti.
Hartmut Rohde, foto spletni profil
V Ljubljano so tudi letos prišli izvrstni glasbeniki in profesorji iz nekaterih najuglednejših evropskih izobraževalnih ustanov. Med njimi so violončelist Jens-Peter Maintz (Berlin in Madrid), violist Hartmut Rohde (Berlin in London), violinistka Latica Honda Rosenberg (Berlin), fagotist Ole Kristian Dahl (Mannheim) in pianisti Evgenij Sinajski (Dunaj), Ken Nakasako (Berlin), Naoko Sonoda (Berlin in Weimar) ter Rie Šimada (Mannheim in Frankfurt).
Jens-Peter Maintz, foto FL
Letošnji cikel koncertov profesorjev mojstrskih tečajev se bo začel z romantično Sonato za violončelo in klavir Césarja Francka, sledila bo noviteta nemško-iranske skladateljice Sarvenaz Safari Kalebasse auf dem Handfächer, ki je nastala za Rohdeja in Maintza, nato Fantazijske skladbe za fagot in klavir Roberta Schumanna, prvo polovico nastopa pa bo sklenila suita Mnogo hrupa za nič, op. 11 Ericha Wolfganga Korngolda. Mnogo hrupa za nič je scenska glasba za Shakespearovo komedijo z istim naslovom.
Ken Nakasako, foto Queen Elisabeth Competition
Po odmoru bomo slišali po značaju eno manj znanih komornih del Benjamina Brittna; serijo variacij na temo renesančnega skladatelja Johna Dowlanda z naslovom Lachrymae, koncert profesorjev pa se bo končal z modalno obarvano Serenado za godalni trio v C-duru Ernsta von Dohnányija, ki se je med pisanjem skladbe navdihoval predvsem pri kontrapunktu Johannesa Brahmsa.
Ole Kristian Dahl, foto osebni profil
Nastopajoči
Latica Honda Rosenberg
violina
Jens-Peter Maintz
violončelo
Evgenij Sinajski
Naoko Sonoda, foto New Mexico Philharmonic
Program
César Franck, prir. Jules Delsart
Sonata za violončelo in klavir v A-duru
Kalebasse auf dem Handfächer (krstna izvedba)
Fantazijske skladbe, op. 73
Mnogo hrupa za nič, suita, op. 11
***
Serenada za godalni trio v C-duru, op. 10
Rie Šimada, foto FB
Kdo je nemško-iranska skladateljica Sarvenaz Safari
„Zanima me trenutek, trenutek je lahko zelo kompleksen. […] Mi, ljudje, raztegnemo trenutek. To me pritegne v moji glasbi.“ – Kreuzer 2017.
Sarvenaz Safari
Širitev trenutka je vodilno načelo in hkrati ključ do razumevanja glasbenega sveta skladateljice Sarvenaz Safari (*1984). Njeni skladateljski interesi ležijo v izrazih, ki kljub redkemu gradivu nenehno osvetljujejo nova obzorja, v dramaturgiji dogodkov, ki hvalijo in slavijo trenutek, in v čutnosti, skozi katero glasba sploh postane glasba. To se med drugim dogaja v kontekstu dela z ornamentiko; element, ki je neločljivo povezan z deli nemško-iranske skladateljice prav zaradi njenih korenin v perzijski in zahodnoevropski glasbi.
Potrditev življenja, ki se slavi v najmanjših prostorih z ornamentiko, se zgledno odraža v ciklu “Kaleidoskop” za solo inštrumente (od leta 2019) – glasbenem chiaroscuru ponavljajočih se predmetov.Skladateljičin skladateljski kredo – »Rada združujem protislovja v enotnost« – se odraža v nežno strogih tonih njene glasbe, v njenem progresivnem, a tudi retrospektivnem izrazu, ki je oseben in hkrati zgodovinsko zavesten.
Ukvarja se ne le z uveljavljenimi žanri, kot so solistična dela, glasbeno gledališče (Epilog k »Petru in volku« – 2011), komorna glasba (Music, pink and blue za klarinet in godalni kvartet – 2021) ali zbor a cappella (Nova – 2020 ali Fairy Lights – 2022), temveč tudi z novejšimi barvami (AMA-teur-Gesänge za osem kontrabasov – 2019 ali Re: za violino, marimbo in klarinet – 2022). Uporaba zgodovinskih instrumentov (Postcard Variation – 2018 ali Double-Tilde za tenorsko flavto in harfo – 2022) ter improvizacijske odprte oblike (e.s.a.d.w. za kitaro – 2013 ali Dialog za glas – 2020) je prav tako del njenega področja zanimanja.
S tem ozadjem se Sarvenaz Safari vidi kot skladateljica tukaj, zdaj in v 21. stoletju. Glasbeni razvoj, ki je nastal s tesnim in osebnim sodelovanjem z izvajalci, je med drugim del Safarijine običajne skladateljske poti. Med izvajalci njenih del so Franziska Kuba, Helēna Sorokina, Frauke Aulbert, Fidan Aghayeva-Edler, Jacques Ammon, Eckart Runge, Felix Kroll, Caspar Frantz, Atilla Aldemir, Frithjof-Martin Grabner, Wolfgang Manz, pa tudi ansambli, kot so Goldmund Quartett, Amaryllis-Quartett, Quatuor hermés, Ensemble Neue Kammer, Vocalconsort Leipzig, Duo runge & ammon, Duo L’Oro itd.
Odraščala je v družini vizualnih umetnikov v Teheranu in je bila vnukinja slikarja in kiparja Hosseina Golshenasa Rada, zato je že v zgodnjem otroštvu pokazala zanimanje za glasbo. Hkrati z glasbeno izobrazbo v domačem kraju je na Teheranski univerzi študirala tudi nemško književnost. Njena strast do literature in poezije je še vedno del njenega umetniškega profila. Njene literarne publikacije so izraz te strasti.
Drugi diplomski študij “Kompozicije in glasbene teorije” je zaključila na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, kjer je obiskovala predvsem predavanja pri Georgu Friedrichu Haasu, Clemensu Gadenstätterju in Alexandru Stankovskem. Med letoma 2009 in 2012 je študirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu pri učencu in prijatelju Györgyja Ligetija, Manfredu Stahnkeju. Skupaj s Stahnkejem je kasneje izdala knjigo 1001 mikrotonov, v kateri je pojav mikrotonalnosti predstavljen ne le v svoji raznolikosti, temveč tudi z doslej malo znanih plati.
Njena monografija (doktorat) Na stičišču človeka in stroja – »Das Theater der Wiederholungen« Bernharda Langa (2020) obravnava odnos med ljudmi in stroji ter njihovo »skupnostjo« v 21. stoletju, zlasti v delih Bernharda Langa. Sarvenaz Safari dela v Leipzigu od leta 2013 kot predavateljica glasbene teorije in muzikologije na Visoki šoli za glasbo in gledališče “Felix Mendelssohn Bartholdy” in od leta 2023 na Berlinski univerzi za umetnost. Živi v Berlinu.
Marijan Zlobec
