Na 73. Ljubljana Festival prihaja svetovno znani komorni ansambel Münchenski virtuozi. V sredo, 23. julija, ob 20. uri bodo s koncertom v Slovenski filharmoniji navdušili z doživeto interpretacijo Piazzollovega tango nuevo.
Lorenz Nasturica-Herschcowici, foto Mike Vilchuk, Mariinsky theatre
Münchenski virtuozi; Piazzolla v novi luči
Münchenski virtuozi združujejo glasbenike iz treh najznamenitejših orkestrov Münchna – Münchenske filharmonije, Simfoničnega orkestra Bavarskega radia in Orkestra Bavarske državne opere. To je najvišja glasbena elita Bavarske ali sami glasbeni velemojstri.
Njihove interpretacije klasičnih in sodobnih del odlikuje izjemno bogat zvok, ker jih zasedba izvaja na godalih slovitih izdelovalcev, kot so Stradivari, Guarneri, Amati, Guadanini in drugi. Na oder stopajo pod vodstvom karizmatičnega mednarodno priznanega violinista in dirigenta Lorenza Nasturice-Herschcowicija, ki je v svoji bogati karieri sodeloval s številnimi svetovno znanimi orkestri, med drugimi z Orkestrom Finske državne opere in Münchenskimi filharmoniki, vlogo koncertnega mojstra virtuozov pa je prevzel leta 2004. Kot solist je nastopal ob boku uglednih dirigentov, kot so Sergiu Celibidache, James Levine, Christian Thielemann in drugi.
Iz objave v World Socialist Web Site, 6. oktobra 2022, podpisana pa je Verena Nees
“Lorenz Nasturica-Herschcowici, ki je bil 30 let prva violina Münchenskega filharmoničnega orkestra, je bil prejšnji teden odpuščen zaradi obtožb, da je bil “preblizu Rusije”. Glasbenikov velik talent je leta 1992 prepoznal takratni glavni dirigent Münchenske filharmonije, svetovno znani Sergiu Celibidache, in ga imenoval za koncertnega mojstra. Nasturica-Herschcowici je še posebej odlično prikazal jasnost in lepoto zvoka, ki sta tako značilni za Celibidachejeve izvedbe del skladatelja Antona Brucknerja.
Nasturica-Herschcowici je upravičeno dobil naziv »hudičev violinist« (Süddeutsche Zeitung, 5. april 2010), kar se nanaša na genovskega violinskega virtuoza Niccoloja Paganinija iz začetka 19. stoletja. Primer najdete tukaj.
Maja 2022 je Florian Roth (Zelena stranka), član mestnega sveta Socialdemokratske stranke (SPD) in Zelene stranke v Münchnu, romunskega violinista obtožil, da je »del propagandnega stroja ruskega predsednika Vladimirja Putina«, saj je Nasturica-Herschcowici poleg dela za Münchensko filharmonijo nastopal tudi z Mariinskim orkestrom pod vodstvom Valerija Gergijeva. Kulturna predstavnica münchenske SPD, Julia Schönfeld-Knor, članica Filharmoničnega sveta, je izjavila, da bi moral biti Nasturica-Herschcowici, čeprav ima zakonsko pravico igrati z ruskim orkestrom, »zavrnjen iz etičnih razlogov«. Gergijev je bil že v začetku marca 2022 odstavljen z mesta dirigenta Münchenske filharmonije.
To najnovejše dejanje diskriminacije spominja na najtemnejše obdobje v nemški zgodovini. Pred več kot 80 leti niso bile uničene le kariere judovskih umetnikov, temveč tudi preživetje njihovih prijateljev ali zakoncev, če niso prijavili svojih prijateljev in sorodnikov. Zdaj Romuna z judovskim imenom (Herschcowici) obtožujejo, da se ni distanciral od ruskega dirigenta. Nemški mediji so sokrivci v tej kampanji proti violinistu in s tem podpihujejo ogenj protiruskega vznemirjanja. Koncertni mojster je začel “donosno stransko delo” s turnejo z Gergijevim, je poročal Bayrische Rundfunk (BR). Moški se zaveda Gergijevega “bogastva in razkošnih honorarjev”, je godrnjal BR. “Medtem” si dovoli, da ga “slavi ruska javnost”. Kot da izjemnega glasbenika ali dirigenta ne bi smelo slaviti občinstvo, ki ga lahko posluša! Odpovedi in odpovedi nastopov ruskih glasbenikov od začetka ukrajinske vojne v Nemčiji in drugih državah, vključno z Gergijevim, Nasturtium-Herschcowicz in znano pevko Anno Netrebko, predstavljajo aroganten udarec pravici javnosti, da uživa v umetniškem mojstrstvu takšnih osebnosti.
»Prestopki« Gergijeva zagotovo niso bili njegovi »razkošni« honorarji, kot je običajno za ugledne dirigente in vodilne glasbenike, ne glede na njihovo politično usmerjenost ali narodnost. Odpuščen je bil, ker se ni uklonil ultimatu münchenskega župana SPD Dieterja Reiterja, naj nedvoumno obsodi rusko agresijo v Ukrajini. V višjih slojih nemškega izobraženega srednjega razreda, v politiki, kulturnih ustanovah in uredništvih se je pojavil bogat sloj, ki se popolnoma ne zaveda naukov zgodovine. Sedemintrideset let po koncu nacističnega terorja vohunijo naokoli, da bi odkrili politična prepričanja umetnikov, kot da se Hitlerjevo brutalno čiščenje izjemnih umetnikov in njihovih del – Judov, Rusov, Ukrajincev – nikoli ne bi zgodilo.
Narašča tudi nasprotovanje protiruski histeriji v kulturni sferi. Letošnji velikonočni festival v Salzburgu, ki ga je vodil umetniški direktor Nikolaus Bachler, nekdanji direktor Bavarske državne opere, je kljubovalno predstavil Sedmo simfonijo (Leningrad) Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Sächsische Staatskapelle Dresden pod taktirko Rusa Tugana Sokhijeva. Bachler je ravnanje z Gergijevom in drugimi ruskimi umetniki opisal kot »lov na čarovnice«. Bachler je pojasnil, da v tem trenutku »verjetno ni primernejšega dela«. Leningrajska simfonija je bila pomembna daleč preko meja Ukrajine, je dejal. »Osredotočeni smo na ta konflikt, ki se trenutno odvija, a vojna nenehno traja.« Prejšnje vojne v Afganistanu in Siriji očitno niso nikogar vznemirile, je dejal. Pravzaprav nobenemu ameriškemu ali nemškemu skladatelju/dirigentu ni bilo prepovedano glasbeno življenje, ker so njihove izvorne države vodile brutalne vojne. Sokhijev je marca 2022 odstopil z mesta dirigenta v Bolšoj teatru in z mesta glasbenega direktorja Orchestre National du Capitole v Toulousu. V svoji izjavi je Sokhijev poudaril, da je bil prisiljen sprejeti “neznosno izbiro” med ruskimi in francoskimi glasbeniki, ki jih je imenoval “glasbena družina”.
Sokhijev ima prav: glasba ne pozna nacionalnih meja. Živi in uspeva na mednarodni ravni, danes bolj kot kdaj koli prej. Sokhijevo dirigiranje Leningrajske simfonije v Salzburgu je občinstvo pozdravilo s stoječimi ovacijami. Na Salzburškem poletnem festivalu je umetniški direktor Markus Hinterhäuser branil nastop mladega grško-ruskega dirigenta Teodorja Currentzisa, ki je dirigiral izvedbo Šostakovičeve Simfonije št. 13, Babji Jar. Hinterhäuserja so nato ostro kritizirali v Der Standardu, hišnem časopisu avstrijske socialne demokracije, ki izhaja na Dunaju. Tema Šostakovičevega Babjega Jara je množični umor več kot 33.000 Judov leta 1941, ki sta ga izvedla nemški Wehrmacht in SS v regiji blizu ukrajinske prestolnice Kijev. Nobeden od odgovornih častnikov Wehrmachta ni bil nikoli sojen – le nekateri člani SS so bili kasneje obsojeni. Currentzis je obsodil rusko invazijo na Ukrajino in celo organiziral dobrodelni koncert v dunajskem Konzerthausu v pomoč Ukrajini. Ukrajinski veleposlanik je zavrnil sprejem denarja, ker so ga zbirali ruski glasbeniki.
Kljub tem dejstvom je Standard napadel Currentzisov nastop v Salzburgu. »Kontroverzni« dirigent in njegov orkester sta gojila »tesne odnose« s Putinom. Njega in njegov ansambel MusicAeterna – orkester in zbor – je »financirala Putinova domača banka VTB«, je poročal dnevnik. »Del sveta klasične glasbe« bi se odzval z ogorčenjem, je zapisal ta reakcionarni, samozvani glas klasične glasbe. Currentzisov ansambel MusicAeterna, ki živi v Rusiji, mora sredstva za svoje turneje dejansko zbirati s pomočjo kapitalističnih sponzorjev, kot je Gazprom. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je bilo zaradi stalinistične birokracije javno financiranje nekdanje visoko razvite umetniške in glasbene scene v veliki meri ukinjeno. Glasbeniki in dirigenti so bili prisiljeni iskati finančno podporo. To se ne razlikuje od razmer v Nemčiji, kjer so neodvisni orkestri in celo festivali odvisni od financiranja velikih podjetij in bank, kot so Audi, Deutsche Bank, Siemens in drugi. V primerjavi z monstruoznimi zločini, ki so jih v 20. stoletju financirale nemške korporacije, in v primerjavi z njihovo trenutno vpletenostjo v milijarde dolarjev vredne goljufije in posle z orožjem, so koruptivne dejavnosti ruske banke VTB precej majhne.
Neprikrita histerija, usmerjena proti ruskim umetnikom, ki je dosegla nov vrhunec z odpustitvijo Nasturice-Herschcovicija v Münchnu, nima nobene zveze s solidarnostjo z vojnim trpljenjem ukrajinskega ljudstva. Že dolgo je jasno, da rusko invazijo NATO, ki ga vodijo ZDA in Nemčija, izkorišča kot sredstvo za spodbujanje vojne proti Rusiji. Ukrajinsko prebivalstvo – ena prvih žrtev nemške invazije na Sovjetsko zvezo leta 1941 – se uporablja kot topovsko meso. Vneti promotorji “etično” čiste kulture – brez ruskih in zdaj romunskih umetnikov – dejansko sodelujejo pri ideološkem utišanju ljudskega nasprotovanja vojni, ki bi lahko privedla do jedrskega spopada in izumrtja človeštva. Pomembno je, da ima izgon vsega ruskega tudi antisemitske prizvoke. Ime Nasturica-Herschcovici nakazuje judovski izvor. Po študiju v rodni Bukarešti je živel z družino v Izraelu, številne njegove priznane nastope pa so imele z izraelskimi orkestri. Spletni komentarji, ki jih je Bayrische Rundfunk pozneje izbrisal, so grenko zapisali, da bi moral biti naslednik Nasturice-Herschcowice apolitičen in, če je le mogoče, ne nositi tega imena. (Iz objave v World Socialist Web Site, 6. oktobra 2022, podpisana pa je Verena Nees).
Astor Piazzolla je izjemno popularen
Težko bi trdili, da v svetu tanga obstaja ime, ki je deležno večje slave kot skladatelj in bandoneonist Astor Piazzolla. Njegova prepoznavnost in vplivnost segata celo onkraj žanrske oznake, saj velja za enega najvplivnejših argentinskih skladateljev nasploh. Prek vključevanja elementov jazz in klasične glasbe je Piazzolla prenovil in moderniziral tradicionalni tango v novi slog, tango nuevo, ki je tudi po njegovi zaslugi postal globalno razširjen in priljubljen žanr. Njegove skladbe obenem kažejo obvladovanje klasičnih kompozicijskih načel in temeljito poznavanje partitur skladateljev, kot so Igor Stravinski, Béla Bartók in Maurice Ravel.
Münchenski virtuozi
Večer v SF bo v celoti bo posvečen delu Astorja Piazzolle, enemu najvplivnejših argentinskih skladateljev in bandoneonistov, ki je v 50. letih prejšnjega stoletja z vključevanjem novih instrumentov, kot je saksofon, ter elementov jazza in klasične glasbe v tradicionalni tango, izpopolnil nov slog tango nuevo. Čeprav so ga sprva zavračali glasbeni puristi, se je kasneje razširil po vsem svetu, postal priljubljen žanr mnogih glasbenikov in osnovno vodilo za kasnejši razvoj neotanga v 21. stoletju. Na koncertu bo mogoče slišati Štiri letne čase v Buenos Airesu, Tango Ballet, eno skladateljevih najzgodnejših del, Milonga del Ángel, čustven poklon angelu, ki simbolizira upanje in tolažbo, Libertango, njegov manifest za osvoboditev tanga iz tradicionalnih okvirov, ter nekatera manj znana dela.
Program:
Astor Piazzolla
Štirje letni časi v Buenos Airesu
***
Astor Piazzolla
Tango Ballet
Milonga del Angel
Liebertango
Oblivion
Adios Nonino
