Mednarodni mojstrski tečaji na 73. Ljubljana Festivalu so se že začeli, bil pa je že prvi koncert gojencev ali udeležencev tečajev klavirja pri mednarodno priznanem pianistu, pedagogu in dirigentu Epifaniu Comisu, ki je hkrati direkor ljubljanskega pianističnega tekmovanja. To bo v svoji drugi izvedbi potekalo februarja in marca prihodnje leto v Slovenski filharmoniji in Cankarjevem domu.
Epifanio Comis na koncertu v Križevniški cerkvi, foto FL/Darja Štravs Tisu
O vsem tem je Epifanio Comis spregovoril na tiskovni konferenci. S svojimi mednarodnimi izkušnjami in nastopi je v Ljubljani lahko zelo nevtralen, zlasti ko gre za poglede na tekmovanje kot svetovno manifestacijo od zunaj in zgolj na temelju vrhunskega znanja vseh sodelujočih, poleg mednarodne žirije. V tem smislu so bile na najslavnejšem klavirskem tekmovanju – Chopinovem v Varšavi že po njem, ko so podelili nagrade, hude polemike, ko so ugotavljali razmerja članov žirije s samimi tekmujočimi pianisti in ugotovili, da so mnogi na odru bili ocenjevani kar s strani svojih profesorjev. V Ljubljani to ni in ne bo možno. Vseeno pa ocenjevanje ni lahko.
Lep akustični ambient, vse fotografije Marijan Zlobec
Kako so madi pianisti in pianistke odlični in zelo izenačeni smo videli že na koncertu, kjer so v Križevniški cerkvi nastopili kot udeleženci Mojstrskega tečaja Festivala Ljubljana. Epifanio Comis jih je predstavil sedem, osmi v zadnjem trenutku ni mogel nastopiti.
Vsi na odru
To so mladi pianisti, od šestnajstletne Yun Shangguang do triindvajsetletne Marije Jovanović iz Beograda, ki pa študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Vladimrju Mlinariću. Seveda vsi nastopajoči potencialno lahko nastopijo tudi na omenjenem tekmovanju v Ljubljani prihodnje leto. (Epifanio Comis ni član ocenjevalne žirije).
Marija Jovanović
Že prva nastopajoča Marija Jovanović si je izbrala zelo zahtevni deli: Franza Liszta – Petrarcov Sonet št. 104 in Clauda Debussyja Etudo št. 8 Pour les agrements, kar bi skupaj morda izbral le nekdo z že dolgo solistično kilometrino. Pianistka je pokazala odlično tehniko in izraz, pripravljenost, da se izkaže z zrelo interpretacijo. Opazna je bila njena odlična pianistična drža, dolge roke, sijajna lega dlani in prstov, ki ji omogočajo bravurozno igranje, čistost, barvitost, hiter tempo, zelo zahtevne ritmične pasaže. Opazna je bila njena zrela pripadnost pianizmu kot vrhunski umetnosti.
Pavol Prazenica
Kot drugi je nastopil Pavol Prazenica, ki pa je izbral le eno delo: Chopinov Scherzo št. 1 v h – molu, op. 20. Izbor Chopina seveda z zelo znanim delom je vedno lahko problematičen. Scherzo je izvedel zelo hitro, kontrastno, malo še nečisto. Njegova hitrost se je zdela, kot da ima sama sebi namen, manj pa misli na samo povednost, ki pa se je povečala v drugem delu interpretacije. Chopin terja večji in bolj poglobljeni identifikacijski stil, globljo refleksijo in duha ter posebnega slovanskega romantičnega karakterja kot Poljaka v emigraciji.
Sun Yuqi
Sun Yuqi je kot tretja nastopajoča spet izbrala dve redko izvajani skladbi: Mihaila Glinka prir. Mili Balakirev Škerjanec in Sergej Prokofjev Suggestion diabolique, op. 4, št. 4. V prvi skladbi je pokazala lep ton, melodijo, nežno spevno, v drugi močan poudarek na nizkih tonih, dramatično, dinamično zelo razkošno in hkrati izrazno suvereno interpretacijo.
Jue Hou
Četrti pianist Jue Hou je uvodoma prav tako izbral Chopinov Scherzo, a št. 3 v cis – molu, op. 39. Spet se je pokazalo, da je Chopin ostal premalo izrazno poglobljen; premalo je bilo globokega razumevanja njegove lepote in enkratnosti. Je pa sicer bilo dovolj členjenja in dialoga znotraj same zgradbe skladbe.
Sledil je še Bela Bartok s Suito, op. 14 v dveh stavkih: I. Allegretto in II. Scherzo. Prvi stavek je bil zelo ritmičen, malo s folklornimi melodijami, v oblikovanju drobnih motivov premalo čist. Drugi stavek je bil kot iz kakšne sonate.
Duoduo Nie
Kot peta je nastopila še ena kitajska pianistka Duoduo Nie. Pri njej je prišlo do spremembe prvotno napovedanega programa; z deli Segeja Rahmaninova in dodanega Sergeja Prokofjeva. Najprej je izvedla Rahmaninova: dve od napovedanih štirih Etudes – Tableaux, op. 33, in sicer Allegro non troppo kot št. 1 in Moderato kot št. 4. Sledil je Prokofjev – Iz Sonate št. 2 Četrti stavek.
Občudovali smo njeno celostno pianistično držo, lepe izrazite pianistične roke, vidno držo dlani in dolgih prstov ter posledično izdelano pianistično tehniko s smislom za obvladanje celotne klaviature. Žal pa je nepričakovana sprememba programa, ki je bil sicer pred začetkom koncerta napovedan, a spričo večine kitajskih imen domala nerazumljiv, vplivala na možnost prepoznavanja identitete igranega. Vseeno pa je bil vtis njenega iganja odličen; pokazala je smisel za različne značaje ali karakterje pianistične snovi, mehkost igre, a hkrati obvladovanje vseh tehničnih zahtevnosti.
Qingyuan Gan
Kot šesta je nastopila še ena kitajska pianistka, Qingyuan Gan. Izbrala je Franza Liszta ter njegovo Fantazijo in fugo na temo B-A-C-H, S. 529. Že začetek je bil zelo močan, poln poguma in vznesenosti, zvočnega razkošja, zelo dramatične igre, v sredini skladbe je bila bolj meditativna. Opazili smo lepo lego leve roke in nasploh poudarek na pianizmu kot osebnostni prezenci. Na koncu je pokazala izjemno tehniko, vedno bolj samozavesten nastop ter hkrati vseskozi čisto igro.
Yun Shangguan prejema diplomo
Na koncu je na oder v Križevniški cerkvi prišla komaj šestnajstletna Yun Shangguan. Najprej je izbrala Sergeja Prokofjeva in njegove Sarkazme, op. 17.: I. Tempestoso, II. Allegro rubato, III. Allegro precipitato, IV. Smanioso, V. Precipitasissimo.
Duoduo Nie
Začela je zelo viharno, kot je naslov prvega stavka, nadaljevala karakterno, ritmično iskrivo in izrazno močno, v tretjem stavku zelo sarkastično in z močno dinamiko, agresivno, a izdelano. Četrti stavek je bil zelo hiter, razkošen, a se na koncu umiri, v zadnjem stavku pa je pokazala vso dramatičnost in hkrati izrazno strogost.
Qingyuan Gan
Še enkrat pa smo slišali Friderika Chopina, tokrat Preludij v d-molu Allegro appassionato, op. 28, št. 24. Spet se je pokazala preskromna dojemljivost za njegovo glasbo, premalo je bilo občutenosti in smisla za oživljanje Chopinovega duha. Ni bilo slišati slovanske romantike.
Yun Shangguan je velik up kitajskega pianizma
Izbor programov vseh nastopajočih je pokazal, da sta najbolj iskana Sergej Rahmaninov in Sergej Prokofjev, Chopin je še skrivnost, v Lisztu je nešteto pasti, potem je še nekaj drugih pianističnih profilov (Debussy, Bartok, Glinka oz. Balakirev). Vsi drugi veliki, od Mozarta do Beethovna, Schuberta, Schumanna, Brahmsa…so z lahkoto potisnjeni v pozabo in med mladimi pianisti ne predstavljajo zadostnega pianističnega izziva, ki vsaj pri Kitajcih teži k obvladovanju interpretacijske tehnike najvišjih zahtevnostnih stopenj. Vzor jim je superzvezdnica Yuja Wang. Nastaja problem “orodne telovadbe”.
Yun Shangguan
In kot kaže, bodo Kitajci, kolikor že niso, kmalu zasegli večino pianističnega sveta. Vzor ali zgled jim je Lang Lang, medtem ko je med evropskimi pianističnimi vzori ostala koncertno aktivna in seveda pravi magnet le še Martha Argerich. Še kakih deset, petnajst pianistov je sicer mednarodno znanih, a se vendarle zdi, da se svetovni pianizem seli v Azijo. Tam so pianisti pripravljeni vaditi sto tisoč ur.
Diplome za nastopajoče
Na koncu koncerta so vsi nastopajoči dobili diplome in se fotografirali za spomin in kot svoj biografski dokument.
Nastopi so pokazali zelo različno pianistično držo
Marijan Zlobec