Festival Ljubljana je na svoji zadnji tiskovni konferenci predstavil celo serijo dogodkov na 73, Ljubljana Festivalu. Med njimi bo tudi drevišnji koncert v Križevniški cerkvi ob 20. uri pod precej nenavadnim in skrivnostnim naslovom Re5piraciones. A v Ljubljano prihaja svetovno znani argentinski bandoneonist Rodolfo Mederos.
Rodolfo Mederos in Jazz Sinfonica v Sao Paulu, foto Wikipedija/Gerardo Lazzari (Olhos da Terra Fotografia)
Nastopil bo Harmonikarski kvartet 4 Bellows 4 Tales in kot njihov gost še svetovno znani bandoneonist Rodolfo Mederos. Vsi so glasbeniki, ki združujejo tango z jazzom in rockom ter ustvarjajo svežo, edinstveno glasbeno izkušnjo. Kvartet sestavljajo: Stefano Bembi, Zoran Lupinc, Maurizio Marchesich in Imad Saletović, po študijskm poreklu v glavnem iz Glasbene matice v Trstu kot izhodišče, potem pa različnih individualnih nadaljevanj.
Rodolfo Mederos (rojen 25. marca 1940) je argentinski bandoneonist, skladatelj in aranžer. Živel je na Kubi in v Franciji; v Argentini je ustanovil eksperimentalno skupino Generación Cero.
Mederos se je rodil v soseski Constitución v Buenos Airesu. Otroštvo je preživel v provinci Entre Ríos, kasneje pa je študiral biologijo na Univerzi v Córdobi. Kot mladenič je bil občudovalec bandoneonista Ástorja Piazzolle. Z njim je igral več let, preden se je skupaj z drugimi mladimi glasbeniki pridružil orkestru Osvaldo Pugliese.
Po letu 1960 je ustanovil svoje prve skupine za igranje na provincialnih radijskih postajah in televiziji. Ko je med eno od svojih turnej slišal Mederosov Octeto Guardia Nueva, je Astor Piazzolla predlagal, da Mederos odpotuje v Buenos Aires. Piazzolla se je kasneje vrnil v Córdobo in povabil Mederosa, da nastopa na njegovih recitalih. Leta 1965 je Mederos odpotoval v Buenos Aires in posnel svojo prvo ploščo Buenos Aires, al rojo, na kateri je igral skladbe Cobiána in Piazzolle ter svoje lastne skladbe.
Po dveh letih bivanja v tujini, najprej na Kubi in kasneje v Parizu, se je vrnil v Argentino in se leta 1969 pridružil novemu orkestru Osvaldo Pugliese, ki je nastal po odločitvi nekdanjih glasbenikov, ki so želeli igrati le z ansamblom Sexteto Tango, ki so ga pred kratkim ustanovili. Bil je v sekciji bandoneonov z Arturom Penónom, Danielom Binellijem in Juanom Joséjem Mosalinijem.
Leta 1976 je Mederos ustanovil novo skupino, Generación Cero, ki je pritegnila kultno publiko in poskušala ustvariti fuzijo med jazzom, rockom in glasbo Buenos Airesa. Čeprav je skupina vsebovala bandoneon in kljub drugim podobnostim, njihova glasba ni bila tango, niti v rifih niti v ritmu, aranžmaji pa so spreminjali melodijo, dokler je ni bilo skoraj mogoče prepoznati. Leta 1976 je izšla prva LP plošča, Fuera de broma 8. Naslednji albumi so bili De todas maneras (1977), Todo hoy (1978), Buenas noches, Paula (1983), Verdades y mentiras (1984) in Reencuentros (1989).
Ta dela so dosegla široko občinstvo, Mederosova umetniška osebnost pa je rasla in dosegala javno priznanje, tudi mednarodno.
Pedagog in profesor
V začetku devetdesetih se je Mederos vrnil v snemalne studie z novo serijo zgoščenk v različnih okvirih: Tanguazo (1993), Carlos Gardel (1994), Mi Buenos Aires querido (s triom, v katerem je bil tudi pianist Daniel Barenboim; 1995), El día que Maradona conocí a Gardel (1996), El tanguero (1998) in Eterno Buenos Aires (1999). Leta 2000 je izdal album Tango Mederos-Brizuela, na katerem je bila tudi zvočna podlaga za film Las veredas de Saturno, ki ga je zložil pred dvajsetimi leti. Leta 1999 je Mederos ustanovil kvintet s pianistom Hernánom Posettijem, violinistom Damiánom Bolotínom, kitaristom Armandom de la Vego in kontrabasistom Sergiom Rivasom, ki so skupaj posneli Eterno Buenos Aires.
Rodolfo Mederos Trio
Mederos je komponiral zvočno podlago in bil tudi glavni igralec v francosko-argentinskem filmu Les Trottoirs de Saturne (1986), ki ga je režiral Hugo Santiago. Mederos je tudi komponiral celotno ali delno zvočne posnetke za Crecer de golpe Sergia Renána (1976), Memorias y Olvidos Simóna Feldmana (1987), Después de la tormenta Tristána Bauerja (1991), Diario para un cuento Jana Boková (1997), Sus ojos se Jaimeja Chávarrija cerradon (1998) in Contraluz Bebé Kamin (2001).
Mederos je nastopal skupaj s folk, pop in rock glasbeniki, pri čemer je v seriji recitalov mešal tango z različnimi ritmi in žanri. Med drugimi sodelovanji so posnetki z Enricom Ravo, Mercedes Soso in Luisom Albertom Spinetto, kasneje pa s Kataloncem Joanom Manuelom Serratom (“Cansiones”), s katerim je leta 1994 posnel tudi dve skladbi z albuma Nadie es perfecto. Leta 2005 je nastopil na albumu En Vivo založbe Selección Nacional de Tango.
Program:
Volver,
Soledad,
Cuesta Abajo,
Mi Buenos Aires Querido,
Melodía De Arrabal,
Sus ojos se Cerraron
‘Na voce, ‘na chitarra e ‘o poco ‘e luna
Por una cabeza, El día que me quieras
Tango je ples v paru, ki se je v začetku 20. stoletja razširil v Zahodno Evropo in ZDA ter se razvil v različne globalne oblike. Njegovi vplivi so nejasni, omenjajo pa se afriške, španske in kubanske korenine. Slišali bomo glasbo najvplivnejših skladateljev s tega področja, med njimi Astorja Piazzolle, argentinskega revolucionarja, ki je s svojo eksperimentalno različico potreboval več desetletij, da so ga doma sprejeli za rešitelja tanga. Sledila bodo dela njegovih rojakov Agustína Bardija, ki velja za predstavnika »stare garde«, Carlosa Gardela, enega najpomembnejših in najslavnejših pevcev tanga vseh časov, in Juana Carlosa Cobiána, ki se je bolj kot k tradicionalni plesni glasbi usmerjal h koncertni glasbi. Argentince bo prekinjala neapeljska pesem italijanskega skladatelja Carla Alberta Rossija.
Interpretiral jih bo kvartet 4 Bellows 4 Tales (»štirje mehovi, štiri zgodbe«), ki ga sestavljajo Stefano Bembi, Zoran Lupinc, Maurizio Marchesich in Imad Saletović. Ta edinstvena zasedba z izvajanjem glasbe od baroka do moderne dobe vdihuje življenje različnim glasbenim zvrstem in žanrom ter ustvarja tako tradicionalna kot tudi povsem nova harmonična sozvočja.
Moči bodo združili, kot rečeno, z bandoneonistom Rodolfom Mederosom, ki je kot član številnih zasedb mešal tango z zvrstmi, kot sta jazz in rock. Večkrat je bil nominiran za latinske nagrade grammy, med drugim za albuma 13 (2016) s svojim tradicionalnim orkestrom in En su huella (2017) s svojim triom.
Marijan Zlobec
