Svetovni začetek 73. Ljubljana Festivala

Odmevna tiskovna konferenca v Viteški dvorani Križank je predstavila prve dogodke 73. Ljubljana Festivala. Takoj se pokaže svetovni program, z vrhuncem s scensko predstavo ali izvedbo Haydnovega oratorija Stvarjenje v režiji slavnega Carlusa Padrisse in njegove skupine La Fura dels Baus, po pol stoletja šele drugo ljubljansko izvebo najboljše zgodnjebaročne opere Kronanje Popeje Claudia Monteverdija na odru Ljubljanske opere, v sodelovanju z EPK Gorica – Nova Gorica ponovitev goriškega koncerta ali prvo slovensko izvedbo koncerta Fausto Romitelli Dih zveri v Poletem gledališču Križanke, mednarodno likovno kolonijo, z Zadnjo akustiko Tomaža Domicelja in še koncertom slavnega jazz orkestra Duka Ellingtona, ki je bil nekoč še v originalni zasedbi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja napolnil Halo Tivoli.

Tiskovna konferenca je bila široka in dolga, vse fotografije Marijan Zlobec

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je tako ob sebi ali omizju imel toliko znanih gostov, da je najprej dal besedo gostom iz Španije oziroma Katalonije, ki so že včeraj prišli v Ljubljano za scensko izvedbo omenjenega Stvarjenja, a tudi simfoničnega koncerta z naslovom El amor brujo Simfoničnega orkestra Avditorija Alicante ADDA. Kot glavna gosta sta bila režiser Carlus Padrissa in dirigent Josep Vicent.

Carlus Padrissa in Darko Brlek

Padrissa je predstavil nastajanje predstave Stvarjenje, ki je povezana s spominom na Gerarda Mortiera kot nekdanjega direktorja Pariške nacionalne opere in je bila izvedena v sezoni 2016/2017 v novem pariškem gledališču na otoku. (Mortier, ki je umrl leta 2014 za rakom, je bil pred kakimi 15 leti gost Festivala Ljubljana s predavanjem na Magistratu mladim sodelavcem združenja evropskih glasbenih festivalov, ki so prišli na svoje srečanje iz mnogih držav v Ljubljano). Iz Pariza, kjer je bila izvedena z ansamblom La Seine Musicale Paris, je predstava obiskala mnoge države in več celin. O Haydnovi glasbi je Padrissa ugotovil, da je vez med tradicijo in modernizmom, stvarjenje sveta in človeka v sedmih dneh – Geneza – po evangeliju, pa sam scensko in režijsko predstavlja z mnogimi metaforami in simboli, kot so napihnjeni baloni, ki se dvigajo proti stropu CD.

Carlus Padrissa

Posebno vlogo ima v predstavi Nikola Tesla, ki je bil nekaj časa, kot je povedal Padrissa, tudi v Mariboru. (Verjetno pa ni vedel, da so ga iz Maribora izgnali, ker je bil hud kvartopirec in je vedno zmagoval, podtaknili pa so mu, da je sleparil. Bil je prepameten).

Carlus Padrissa

Opozoril je na drugačno mednarodno glasbeno izvedbo in nov oder, tako da bo v Ljubljani v bistvu vse novo. Nastopili bodo omenjeni Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA, Zbor Slovenske filharmonije ter solisti Alba Fernandez – Cano, Victor Sordo in Toni Marsol. Predstava bo v izvirnem nemškem besedilu s prevodnimi nadnapisi v slovenščini in angleščini.

Carlus Padrissa in Darko Brlek

Zasedba upizoritve na 73. Ljubljana Festivalu

Mireia Romero

koreografinja

Aitziber Sanz

kostumograf

Marc Molinos

avdiovizualni ustvarjalec

Damià Duran

oblikovalec aplikacije Kalliope

Bonvehi Arts & Events

produkcija

Anigami S. L.

vrvni sistem

Meritxell Viñas

management

Solisti

Alba Fernández-Cano

sopran

Víctor Sordo

tenor

Toni Marsol

bariton

Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA

Zbor Slovenske filharmonije

Sebastjan Vrhovnik

umetniški vodja

Josep Vicent

Haydnovo Stvarjenje bo na 73. Ljubljana Festivalu izvedla katalonska gledališka skupina La Fura dels Baus, ki slovi po žanrski odprtosti, scenski inovativnosti in brisanju meja med nastopajočimi in občinstvom. Režiser Carlus Padrissa, dolgoletni sodelavec Festivala Ljubljana, jo je soustanovil leta 1979 in svetovno zaslovel z nastopom skupine na otvoritveni prireditvi poletnih olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. Dirigent, vsestranski maestro Josep Vicent, ki pri La Fura dels Baus deluje kot glasbeni vodja vse od leta 2014, je prejemnik številnih glasbenih nagrad in naziva ambasador Fundacije za kulturo miru. Kot pevski solisti se bodo predstavili sopranistka Alba Fernández-Cano, ki je v Moskvi debitirala prav z vlogo Gabriela iz Haydnovega Stvarjenja, tenorist in specialist za staro glasbo Víctor Sordo ter baritonist Toni Marsol, ki je znan po vlogah iz italijanskega opernega repertoarja.

Darko Brlek in Josep Vicent

Dirigent Josep Vicent je na tiskovni konferenci predstavil še svoj simfonični koncert, ki nosi naslov El amor brujo slavnega španskega skladatelja Manuela de Falle. To je balet in baletna glasba, ustvarjena v letih 1914/1915, ki jo je Vicent postavil ob bok slavne pariške praizvedbe baleta Posvečenje pomladi Igorja Stravinskega leta 1913 v izvedbi Ruskega baleta Sergeja Djagileva, ki pa ne bo na programu. Ob tem je spomnil še na slavnega skladatelja in dirigenta Leonarda Bernsteina, tako da bodo na koncertu izvedli znamenite Simfonične plese iz muzikala Zgodba z Zahodne strani. V program je uvrstil še Španski capriccio Nikolaja Rimskega Korsakova ter omenjeno glasbo El amor brujo, kjer bosta nastopila – kot gosta baletne pantomime Začarana ljubezen – pevka Ginesa Ortega in plesalec flamenka David Romero. Stvarjenje bo na programu v ponedeljek, 30. junija, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Carlus Padrissa in Darko Brlek

Koncert ADDA Simfonica Alicante – Simfoničnega orkestra Avditorija Alicante ADDA z naslovom El amor brujo  in podnaslovom Od flamenka do latinskih ritmov pa bo v Gallusovi dvorani v sredo, 2. julija, ob 20. uri. Koncert dopolnjujejo ilustracije Sagarja Forniesa.

Josep Vicent

Naj tu nadaljujem le še z napovedjo zelo zahtevne operne predstave Kronanje Popeje zahtevnega baročnega skladatelja Claudia Monteverdija, projekta, ki je nastal v sodelovanju med Akademijo za glasbo, SNG Opera in balet Ljubljana in Festivalom Ljubljana. Bosta dve predstavi na odru Ljubljanske opere, in sicer 4. in 5. julija ob 19. uri.

Eva Hribernik

Predstavo je na tiskovni konferenci predstavila režiserka Eva Hribernik. Najprej je predstavila zgodovino uprizarjanja te opere v Sloveniji. Prva predstava je bila v Ljubljanski operi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – 1976, druga v Mariborski operi v sezoni 2016/2017, tretja pa bo sedaj. Opozorila je, da je ta opera sicer redko na opernih odrih celo po svetu. Spomnila je, da je nastala v letih 1642/1643, ko so se razmere v Benetkah, kjer je bila prvič izvedena, operne in gledališke razmere že spremenile. Predstave niso bile namenjene le eliti, tedanjemu plemstvu in meščanom, aristokraciji, ampak so lahko prišli v gledališče tudi drugi. (Iz zgodovine je znano, da so prav v Benetkah kot prvi uvedli prodajo vstopnic za vse ljubitelje umetnosti. Menda je bilo to okrog leta 1627).

Eva Hribernik

Hribernik je opozorila na zgodbo, ki ni več mitološka (kot Odisej ali Orfej), ampak zgodovinska in hkrati ljubezenska – Neron, Otavija, Popeja, Oton, Seneka. Spomnila je na zgodovinske konflikte, ki se ponavljajo vse do danes in seveda potrebo po ljubezni in svobodi.

Režiserka je omenila velik pevski solistični ansambel študentov, med katerimi bodo mnogi sploh prvič javno nastopili v kaki operni produkciji in kot taki potrebujejo tudi medijsko podporo. Kot pevski stil pa je posebej opredelila zgodovinski recitar cantando; besedilo postane pesem, melodija, ker je melodija že vsebovana v verzu.

Avtorji predstave

Marijan Zlobec