Po več kot 35 letih se v dveh večerih na oder SNG Opere in baleta Ljubljana vrača eno temeljnih del baročnega glasbenega gledališča – Kronanje Popeje Claudia Monteverdija. Opera bo na sporedu 4. in 5. julija, ob 19. uri, v okviru 73. Ljubljana Festivala.
Bernardo Strozzi – Claudio Monteverdi okrog 1630
V novi uprizoritvi študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in ljubljansko Opero, bo delo zaživelo v celoviti umetniški obliki, ki prepleta zgodovinski zvok, sodobno uprizoritev in neizbežno aktualnost teme.
Plakat
Zrcalo časovne resničnosti
Opera Kronanje Popeje spada med zadnja dela Claudia Monteverdija, ki jo je dokončal leto pred svojo smrtjo. Praizvedba te zgodnjebaročne mojstrovine je verjetno potekala med karnevalom leta 1643 v beneški operni hiši Santi Giovanni e Paolo. Njena posebnost je, da je Monteverdi kot prvi v zgodovini opere uporabil libreto, ki temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih.
Avtor besedila, Giovanni Francesco Busenello, je navdih za zgodbo črpal iz zapisov rimskih zgodovinarjev in ustvaril dramo o Popeji, ki s premeteno zapeljivostjo osvoji cesarja Nerona in si z manipulacijo utre pot do prestola – kljub nasprotovanju modrega Seneke.
Potek zgodbe spremlja vzpon Popeje po Neronovem umoru matere Agripine, ko jo zadene Amorjeva puščica in se zaiskri nevarna zveza s cesarjem. Popeja, naveličana svojega moža Otona, priložnost hitro spremeni v načrt: želi postati cesarica Rimskega imperija.
Monteverdi dramsko pripoved postavi v trenutku njenega okrožja, toda zgodovina razkrije nadaljevanje – tudi Popejo je doletela usoda vseh, ki so predolgo ostali v Neronovi bližini.
Prizor z vaje, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Za 17. stoletje je bila zgodba izjemno provokativna, saj ne slavi trdnosti, ampak izpostavlja pohlep. Prav v tem obratu je njena posebnost: trdnost ostane prezrta, uspeh pride tistim, ki znajo manipulirati – brez vsakršnega moraliziranja ali kaznovanja za erotične strasti in politične spletke. Hkrati s svojo vsebino odseva tudi sodobno družbeno realnost, ko se srečujemo s samopašnimi in narcističnimi voditelji, ki se brez milosti zoperstavijo vsakomur, ki razmišlja drugače.
Vrnitev v baročni svet
Kronanje Popeje velja za eno najpogosteje izvajanih baročnih oper, kar je zasluga njenega glasbenega bogastva, večplastnih likov in napetih dramskih zasnov. Na Slovenskem je bila opera prvič uprizorjena leta 1976 v Ljubljani, nazadnje pa so jo izvedli v sezoni 2016/17 v SNG Opera in balet Maribor, pod taktirko Egona Mihajlovića in v režiji Krešimirja Dolenčića. Tokrat se Kronanje Poppeje vrača na oder ljubljanske Opere, znova pod dirigentskim vodstvom Egona Mihajlovića, tokrat v režiji Eve Hribernik .
Aktualna izvedba prinaša redek vpogled v historično izvajalsko prakso, saj bo zaznamovana s stilno interpretacijo petja in uporabo originalnega baročnega inštrumentarja. Gre za pomemben pedagoški in umetniški prispevek, saj bo opera po več desetletjih znova uprizorjena v celoti na odru SNG Opera in balet Ljubljana, v slogu časa njenega nastanka.
Avtorji predstave
Zasedba
- Popeja: Katarina Zorec / Talita Sofija Komelj
- Neron: Ireneja Nejka Čuk
- Oktavija: Alessandra Tessaro
- Ottone: Velten Schroeter k.g.
- Seneka: Blaž Stajnko
- Drusilla: Isabel Gale / Leonarda Kavedžić
- Oktavijina dojilja:Eva Lavriha
- Arnalta: Janja Teržan
- Amor: Brina Vukovič
- Sreča/Palada/Venera: Ronja Praprotnik
- Krepost: Eva Kokot
- Valletto: Eva Kokot
- Merkur: Aljaž Kolenko
- Mlado dekle: Nives Hadžić
- Lukanec/Prvi vojak/Konzul: Oleksandr Nastasiichuk
- Osvobojenec/Drugi Senekov učenec: Martin Meglič
- Drugi vojak/Prvi Senekov učenec: Fabijan Trbara
- Tretji Senekov učenec/Liktor/Tribun: Bor Brenkuš Porenta
V operi nastopajo študentke in študenti oddelka za petje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Sodeluje Baročni orkester Akademije za glasbo UL. Med njimi bodo vsa godala, teorba/baročna kitara, čembalo, orgelski pozitiv.
Mentorji pevskih solistov so prof. Pia Brodnik, prof. Barbara Jernejčič Fürst, doc. Nuška Drašček, doc. Theresa Plut, prof. Matjaž Robavs.
Odrska dela Claudia Monteverdija
- Orfej (Favola d’Orfeo) (1607) – prolog in pet dejanj
- Ariadna (Arianna) (1608) – uprizorjena na poroki vojvode Francesca Gonzage z Margerito Savojsko
- Boj Tankreda in Klorinde (Il Comabattimento di Tancredi e Clorinda) – po besedilu Torquata Tassa, premiera v Palazzo Mocenigo v Benetkah leta 1624
- Odisejeva vrnitev (Ritorno d’Ulisse in patria) – glasbena drama, prolog in tri dejanja, libreto Giacomo Badoaro po Homerjevi Odiseji, premiera v Benetkah 1639-1640
- Kronanje Popeje (L’incoronazione di Popea) – prolog in tri dejanja, libreto Gian Francesco Busenello, premiera v Benetkah leta 1642-1643
- Tirsi in Cloride – balet, prvič izveden v Mantovi, Palazzo Ducale, v januarju 1616
- Volgendo il ciel – balet, prvič izveden na Dunaju leta 1636
- Ples nehvaležnih (Il ballo delle Ingrate) – 1638
Marijan Zlobec