Salzburški poletni festival je v javnost poslal informacijo, da je umrl svetovno znani avstrijski pianist Alfred Brendel, ki je bil s festivalom povezan desetletja dolgo. Brendel je umrl v Londonu v 94. letu starosti.
Markus Hinterhäuser, Alfred Brendel, Hans Neuenfels, foto SF
»Alfred Brendel je bil živa legenda. Obdarjen z osupljivim talentom in resnično univerzalno erudicijo je postavil neprimerljive standarde kot pianist, briljanten esejist, mislec in govornik o glasbi. Intelekt in občutljivost za Alfreda Brendla nista bila v nasprotju; temveč sta bila agregatno stanje življenja, ki je bilo ena sama velika izjava njegove ljubezni do glasbe,« je Markus Hinterhäuser tako izrazil svojo žalost ob smrti Alfreda Brendela, ki je bil tudi njegov osebni prijatelj.
Alfred Brendel je bil skoraj pet desetletij globoko povezan s Salzburškim festivalom. Le redko je kakšen drug pianist pustil takšen pečat na Salzburškem festivalu.
21. avgusta 1960 je doživel svoj odmevni festivalski debi med koncertom Dunajskih filharmonikov pod taktirko Heinza Wallberga, kjer je izvedel Klavirski koncert št. 2 Ernsta Kreneka.
V naslednjih letih je osvojil srca salzburškega občinstva z Mozartovimi popodnevnimi predstavami z Bernhardom Paumgartnerjem.
Šele leta 1977, ko je bil program, ki je bil v celoti sestavljen iz Schubertovih del, je na festivalu izvedel samostojni recital. To dejstvo je Andrea Seebohm v časopisu Kurier zgovorno obsodila: »Brendelove Schubertove interpretacije so nedvomno med največjimi in najbolj vznemirljivimi našega časa, ki je ustvaril tako bogato zakladnico ustvarjalnih mojstrovin. Zdi se kot slaba šala, da je moral ta mož čakati do prejšnje sobote, da bi v Salzburgu izvedel svoj prvi samostojni recital, medtem ko so veliko mlajši in bolj konvencionalni pianisti to priložnost že dolgo uživali.«
Alfred Brendel je na Salzburškem festivalu nastopil 70-krat: 28-krat kot solist, 22-krat na orkestrskih koncertih, 8-krat med Mozartovimi popodnevnimi koncerti in 8-krat na recitalih pesmi, na primer kot prijeten partner Dietricha Fischer-Dieskaua. Nazadnje – po tem, ko se je leta 2008 poslovil od koncertnega odra – je večkrat nastopil kot duhovit, humoren in učen govornik ter festivalskemu občinstvu ponudil svojo »šolo poslušanja«.
Glasba prve dunajske šole – še vedno podcenjene klavirske sonate Haydna, Mozarta in Beethovna, katerih klavirska dela je prvi predstavil v celoti – mu je bila zelo pri srcu. Njegov poglobljen študij Schubertovega klavirskega opusa je zapisal zgodovino interpretacij. Posnel je zelo priznane posnetke Roberta Schumanna, Franza Liszta in Johannesa Brahmsa, njegovega zagovorništva klavirskih del Arnolda Schoenberga pa ni mogoče dovolj pohvaliti.
Alfred Brendel ni bil virtuoz v konvencionalnem smislu; zanj je bila tehnika zgolj sredstvo za dosego cilja. Njegove Glasbene misli in naknadne misli , kot je naslovil svoj prvi zvezek esejev, objavljen leta 1976, so bile zametek njegove edinstvene umetnosti interpretacije.
»Salzburški festival se v neizmerni hvaležnosti priklanja Alfredu Brendelu, velikemu umetniku, neprimerljivemu pianistu in pravemu prijatelju,« je tako dejal Markus Hinterhäuser.
Alfred Brendel se je rodil leta 1931 v Wiesenbergu na severnem Moravskem, ki spada danes pod Češko. Otroštvo je preživel na potovanjih po Jugoslaviji in Avstriji. Po drugi svetovni vojni se je družina preselila v Gradec, kjer je študiral na mestnem konservatoriju. Klavir je začel igrati pri šestih letih, se nato posvetil študiju klavirja in kompozicije, po 16. letu pa se je glasbeno izobraževal predvsem kot samouk. S prvim recitalom se je predstavil pri 17 letih v Gradcu, kjer je nastopil z deli Bacha, Brahmsa in Liszta.
V najstniških letih se je posvečal tudi pisanju in slikanju, v glasbeno kariero pa ga je leta 1949 poslala četrta nagrada na prestižnem tekmovanju Busoni.
Njegova kariera se je raztezala čez več kot 60 let, nastopal pa je v nekaterih najbolj prestižnih svetovnih glasbenih dvoranah in festivalih ob vodilnih orkestrih in dirigentih. Znan je predvsem po interpretiranju Beethovnove glasbe – bil je tudi prvi pianist, ki je posnel celoten skladateljev klavirski opus.
Alfred Brendel je bil daljnega slovenskega porekla, kar se je potrdilo ob njegovem edinem solističnem recitalu v polni Gallusovi dvorani, ko ga je prišla pozdravit in zatem na prijeten sprejem v dvorano Lili Novy njegova sestrična, Slovenka, s katero se je z veseljem srečal in klepetal, seveda v nemščini.
Sam sem ga nekajkrat videl in bil na njegovih koncertih v Salzburgu in na Dunaju. Za razliko od nekaterih drugih pianistov, je znal teoretizirati in pisati o glasbi, bil je prijeten sogovornik iskrivega duha. Umetnik in intelektualec, hkrati pa osebnostno zelo eleganten.
O nastopih in srečanjih z Alfredom Brendlom imam v svojem arhivu več lepih fotografij, le najti bi jih moral.
Marijan Zlobec