Sežana je prestolnica Krasa, sežanske občine in rojstni kraj svetovno znanega in priznanega pesnika Srečka Kosovela (1904 – 1926). Pri komaj dvaindvajsetih letih je ustvaril nepredstavljivo velik, bogat in raznolik pesniški opus. Sežana pa je te dni v zadnjih pripravah na sredino slavnostno odkritje novega, tokrat celopostavnega spomenika Srečka Kosovela v bronu.
Priprave na postavitev Kosovelovega spomenika, vse fotografije Božo Zlobec
Občina Sežana vabi na slavnostno odprtje umetniške upodobitve Srečka Kosovela v naravni velikosti na Trgu osvoboditve (pred cerkvijo) v Sežani. Slovesnost bo v sredo, 18. junija, ob 11.30. Odprtje bo s svojo prisotnostjo počastila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Avtorica spomenika je priznana slovenska kiparka Alenka Vidrgar. Kip bo poleg vizualne umetnosti tudi vsebinska dopolnitev interaktivnih vsebin TIC Sežana, kjer je obiskovalcem na voljo inovativna predstavitev kulturne in naravne dediščine, interaktivna maketa Krasa ter foto točka, ki s pomočjo umetne inteligence obiskovalcem na ogled ponuja kosovelizirano podobo obrazov.
Srečko Kosovel in njegov livar Borut Kamšek
V Sežani verjamejo, da bo kip Srečka Kosovela z umestitvijo v prostor obiskovalce navduševal za vstop v Kosovelov svet poezije in misli.
Turistično – informacijski center Sežana na Trgu osvoboditve predstavlja eno najpomembnejših stičišč za obiskovalce Krasa. V lanskem letu je bila v njem v okviru projekta KONStrukTURIZEM vzpostavljena vstopna točka KONS.
TIC in Kosovelov spomenik pomembno prispevata k prepoznavnosti Sežane v luči prihajajočega Kosovelovega leta 2026.
Srečko Kosovel je v svetu vedno bolj znan. Angleži so pred leti, ko so iskali po vsem svetu kakega pesnika kot najboljšega besednega, pesniškega izpovedovalca ali ubesedovalca tipike neke pokrajine, ravno Kosovela razglasili za najboljšega pesnika na svetu – kot pesnika Krasa.
Z izidom Integralov pa se je Srečko Kosovel uvrstil med najboljše pesniške konstruktiviste na svetu. Morda pa je paradoks, da Kosovel ni potoval; bil je v Trstu, Gorici, študiral v Ljubljani, obiskal Zagorje…, ni pa videl nobenega drugega kulturno mednarodno pomembnega mesta.
Pred kratkim so poznavalci španske poezije, zlasti slavnega Federica Garcie Lorce (1898 – 1938), javno izrazili, da je Kosovel v mnogih pesmih boljši pesnik.
Čas je, da Sežana in Slovenija umestita Kosovela na svetovni zemljevid najboljše poezije, literature in kulture na svetu.
V Sežani so sicer že odkrili dva Kosovelova spomenika. Prvega je napravil v kamnu akademski kipar Janez Pirnat in je sedaj v avli Kosovelovega doma, drugega pa je v bronu kot poprsje ustvaril akademski kipar Mirsad Begić in je postavljen pred šolo, v kateri se je bil Kosovel rodil. Prav Begić pa je napravil še eno verzijo Kosovelovega portreta, ki ga je že odlil v bron in ga ima doma. Njegova želja je, da bi ga postavili na javnem kraju, morda sedaj v okviru novega Muzeja slovenskega jezika in literature v obnovljenem Štanjelskem gradu, prav tako v Trstu v Narodnem domu, v Tomaju, kjer sicer eden že je, ali v Novi Gorici. Spomnimo naj, da je prav Kosovel neko nedeljo spomladi 1926 nepričakovano obiskal Gorico z vlakom (iz Dutovelj). Zakaj je odšel tja, s kom se je sestal ali koga obiskal, ni hotel povedati niti najbolj zaupni sestri Tončki, kot mi je bila nekoč povedala. Očitno je šlo za sestanek v najstrožji ilegali, za prvo srečanje soustanoviteljev organizacije TIGR.
Kosovel je napisal verjetno najlepšo slovensko pesem dvajsetega stoletja Ekstazo smrti, v kateri je v eni kitici – Komaj rojén, že goriš v ognju večera – upodobil požig slovenskega tržaškega Narodnega doma, delo arhitekta Maksa Fabianija. To je bilo 13. julija 1920.
- Vse je ekstaza, ekstaza smrti!
- Zlati stolpovi zapadne Evrope,
- kupole bele — (vse je ekstaza!) —
- vse tone v žgočem, rdečem morju;
- sonce zahaja in v njem se opaja
- tisočkrat mrtvi evropski človek.
- — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
- Lepa, o lepa bo smrt Evrope;
- kakor razkošna kraljica v zlatu
- legla bo v krsto temnih stoletij,
- tiho bo umrla, kot bi zaprla
- stara kraljica zlate oči.
- — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
- Ah, iz oblaka večernega (zadnjega
- sla, ki oznanja Evropi še luč!)
- lije kri v moje trudno srce,
- joj, in vode ni več v Evropi
- in mi ljudje, pijemo kri,
- kri iz večernih sladkih oblakov.
- — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
- Komaj rojén, že goriš v ognju večera,
- vsa morja so rdeča, vsa morja
- polna krvi, vsa jezera, in vode ni;
- vode ni, da bi pral svojo krivdo,
- da bi opral svoje srce ta človek,
- vode ni, da pogasil bi z njo
- žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi.
- In vse je večer in jutra ne bo,
- dokler ne umremo, ki nosimo
- krivdo umiranja, dokler ne umremo
- poslednji …
- Joj, v to pokrajino, še v to zeleno,
- rosno zeleno pokrajino, še v to,
- sonce večerno, boš zasijalo
- s pekočimi žarki? Še v to?
- Morje preplavlja zelene poljane,
- morje večerne žgoče krvi,
- in rešitve ni in ni,
- dokler ne padeva jaz in ti,
- dokler ne pademo jaz in vsi,
- dokler ne umremo pod težo krvi.
- Z zlatimi žarki sijalo bo sonce
- na nas, evropske mrliče.
Po Srečku Kosovelu se je poimenovala slavna Kosovelova brigada.
Marijan Zlobec