Zadnja tiskovna konferenca Festivala Ljubljana na Pergoli je bila presenetljiva, saj se je, čeprav je že bilo napovedano, zgodila programska festivalska obogatitev, in sicer s štirimi projekcijami digitaliziranih slovenskih filmov kinotečnega ali arhivskega pomena in antološke vrednosti. Nastal je Kino Križanke.
Plakat
Zgodovina slovenskega filma je vedno bolj dolga, pestra in bogata, tako da se z leti in novimi generacijami pokaže potreba po ohranjanju kulturnega spomina na javni festivalski način ob boku drugih umetnostnih zvrsteh ter na novi lokaciji.
Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, fotografije Marijan Zlobec
V Poletnem gledališču Križanke se bo letos odvijal poseben poklon slovenski filmski dediščini – Kino Križanke. V štirih večerih bodo obujali spomine in praznovali zimzelene bisere slovenskega filma, ki so zaznamovali različna obdobja naše kinematografije.
Filmski režiser Miha Hočevar
Gre za filme, ki ne le pripovedujejo zgodbe določenega časa, temveč v sebi nosijo duha preteklih desetletij in še danes nagovarjajo sodobnega gledalca.
Miha Hočevar in Peter Bratuša
V ambientu Poletnega gledališča Križanke se bomo sprehodili od romantične nostalgije petdesetih let do drzne satire devetdesetih. Dogodek bo odprla legendarna Vesna (1953) Františka Čapa, zabavna gimnazijska romanca, ki s svojo iskrivostjo in šarmom še danes osvaja srca gledalcev.
Prizor iz Vesne
Zanimiva bo še posebej za mlade, ki se bodo lahko primerjali in poiskali stične točke med generacijo iz petdesetih let prejšnjega stoletja, prvo zelo sproščeno v povojnem času in sedanjo v digitalni dobi ter povsem drugačnih pogledov na medsebojne odnose in razmere v šoli ali ljubezni.
Vesna
Trije sošolci, ki morajo opravljati maturo, se dogovorijo, da mora Samo, eden izmed njih, osvojiti hčerko profesorja Cosinusa (Stane Sever) in tako priskrbeti matematične naloge. Ko Samo Vesno bolje spozna, se resno zaljubi vanjo in o nalogah noče več ničesar slišati. Medtem pa Vesna od Samovega sošolca izve za njihov načrt in Sama noče več videti. Toda na koncu se stvari razjasnijo in glavni junaki spet postanejo prijatelji, zacveti pa še ljubezen.
Filmski režiser Peter Bratuša
Sledi Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982) Karpa Godine, živahen portret povojnega obdobja, kjer se jazz, politika in osebne dileme prepletajo v barvito filmsko tapiserijo.
Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica
Kmalu po vojni pošlje radijska hiša na teren skupino mladih glasbenikov, ki naj bi v času prve socialistične petletke dvigovali moralo ljudem po kmetijskih zadrugah, delovnih brigadah in številnih gradbiščih. Pri tem naj bi se tudi mladi glasbeniki prevzgojili v zavedne mladince. Tragikomična pripoved o nasilnih agitpropovskih metodah.
Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica
V tretjem večeru se bo na platnu zavrtel film Babica gre na jug (1991) Vinci Vogue Anžlovarja, duhovita in topla pripoved o babici, ki pobegne iz doma za ostarele in se odpravi na življenjsko avanturo.
Babica gre na jug
Cikel zaključuje kultni Jebiga (2000) Mihe Hočevarja – surov, iskren in ironičen pogled na vsakdan mladih v postsocialistični realnosti. Kino Križanke tako ponuja edinstveno priložnost za srečanje z največjimi slovenskimi filmskimi klasiki na velikem platnu – v prostoru, kjer se filmska umetnost in poletni večeri prepletajo v nepozabno izkušnjo.
Program festivala Kino Križanke sta predstavila filmska režiserja Peter Bratuša in Miha Hočevar. Bratuša se tokrat ne bo predstavil kot filmski režiser in scenarist (npr. Gajin svet 1 in 2, 10 let, Tabu – Agel, Prebujanje, serija Življenje Tomaža Kajzerja…), ampak kot producent (filma Babica gre na jug). Povedal je, da so dobili idejo za nov festival pred tremi leti, da bi programsko obogatili in povezali Festival Ljubljana z Društvom avdiovizualnih umetnikov.
Jebiga
Prvi program ali prvi festival bo prikazal filme, ki so se posebej priljubili in so sedaj digitalizirani. Posebej je omenil film Babica gre na jug, pred kratkim umrlega režiserja Vinci Vogue Anžlovarja, ki je sedaj renoviran oziroma restavriran in digitaliziran in ga kot takega nameravajo poslati v svet. Dodal je, da bodo prišli tudi ustvarjalci filmov, tako da bo vsaka filmska projekcija kot nekakšna premiera.
Babica gre na jug
Miha Hočevar je spomnil, da so bili ti filmi posneti v Ljubljani ali v bližini Križank, ki so po njegovem prepričanju najlepša lokacija v Sloveniji.
Jebiga
Vse štiri filmske projekcije bodo na velikem platnu od 26. do 29. junija ob 21. uri.
Jebiga
Marijan Zlobec