V Galeriji ZDSLU v Ljubljani bodo v četrtek, 22. maja, ob 19. uri odprli skupinsko razstavo mladih perspektivnih umetnic in umetnikov do 35. let z naslovom Kuhinjski placet / Let Them Cook.
Razstava Kuhinjski placet je nastala v okviru projekta Mladi, ki ga Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) organizira od leta 2018. Cilj projekta je mladim umetnicam in umetnikom ponuditi možnost, da razstavljajo in se nadalje profilirajo na slovenski umetniški sceni. Izbranim prijaviteljem omogoča, da se seznanijo s procesom razstavljanja, promocije in mreženja, obravnava pa tudi vzpostavljanje sodelovanja z menjajočo se kuratorsko ekipo.
Letošnji izbor prijaviteljev in kuriranje je prevzela umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Maša Žekš, ki je razstavo naslovila Kuhinjski placet (ang: Let Them Cook).
“Uspešno (kaj sploh pomeni uspešno pri nas?) skupinsko razstavljanje večjega nabora umetnikov nikoli ni povsem preprosto; je kvečjemu delikatno in v povprečju nehvaležno delo. Nedosegljiva želja po popolni skupinski razstavi (beri „uspešno zaokroženi in smiselni celoti“) pomeni ugoditi vsem ostalim, le sebi ne; izbrati ravno prava (dovolj dobra) umetniška dela, ki pričajo o jasni zgodbi, ne preveč pretenciozni viziji, ki je ravno prav aktualna, da ni problematična, hkrati pa omogoča širše branje, nudi kanček teorije, ostaja kritična, mogoče duhovita” (Maša Žekš, iz besedila h katalogu).
Skupinska razstava Kuhinjski placet predstavlja pragmatičen izsek aktualne produkcije domače likovne in intermedijske umetnosti. Teorem o mladih umetnikih, ki s svojimi deli nastavljajo ogledalo nepozorni, za samorefleksijo in samokritiko pogosto nedovzetni družbi, se na kulturnem parketu vprašljivih pogojev dela in vsesplošnega nezadovoljstva razblinja ali bolje rečeno krči; mozaik zrcalc namreč pripoveduje predvsem o izzivih in problematikah, ki so neposredno povezane z delom v kulturi. Nepresenetljivo – umetniki izhajajo iz samih sebe, svojih lastnih travm, izgube in borbe v sferi profesionalnega, identitetnega, konec koncev finančnega, prostorskega, produkcijskega, političnega. Z ozirom na klasifikacijo in boljše razumevanje krovnih vsebin se predstavljena umetniška dela delijo na četverico med seboj prepletajočih se segmentov: samoreferenciranje na lastno umetniško prakso ali medijsko področje, kritiko sodobne kapitalistične družbe, navdušujočo tehnično dovršenost ter osebno poetiko s poudarkom na okrevanju in bolečini. V najobsežnejšem preseku se nahajajo osebni projekti, ki pomisleke o lastnem delu na polju umetnosti združujejo z odzivi na potrošništvo, fetišizacijo dela, hiperprodukcijo, diskrepanco med spoli in vsesplošno (sistematsko) zlorabo znotraj vedno bolj degradirane družbeno-gospodarske ureditve.
Tradicionalno in ne nujno upravičeno bi hvalnica in prestiž pripadala tistim, ki se v svoji kritičnosti in širokoglednosti rešijo iz udobnih tako imenovanih odmevnih soban, zavoljo dostopnosti in dragocenega javnega mnenja pa se spretno izogibajo zatikanju znotraj lastnega mehurčka. Glede na raznolikost in razdelane koncepte prijavljenih del se zdi, da se ta lokalni mehurček razteza do ravno pravšnjih bregov, kjer se nahajata kreativna in iznajdljiva obravnava lastnih umetniških praks in (dobrodošla) kritika (nezadovoljivih) pogojev dela. In ravno to je – ne glede na končni izbor, ki seveda tvori uspešno zaokroženo in smiselno celoto – momentani skupni imenovalec Mladih; tudi kuratorjev in ostalih delavcev v kulturi.
Razstavljajo: 𝗘𝘃𝗮 𝗔𝗻𝘇𝗲𝗹𝗷𝗰, 𝗘𝘃𝗮 𝗕𝗲𝘃𝗲𝗰, 𝗧𝗶𝗹𝗲𝗻 𝗛𝗲𝗯𝗮𝗿, 𝗠𝗮𝗸𝘀 𝗝𝗲𝗿𝗶𝗵𝗮, 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗞𝗲𝗹𝗲𝗻𝗰, 𝗥𝗲𝗻𝗲 𝗞𝗲𝘁𝗶𝘀̌, 𝗣𝗲𝘁𝗷𝗮 𝗞𝗼𝗹𝗲𝗻𝗸𝗼, 𝗣𝗲𝘁𝗿𝗮 𝗞𝗼𝗿𝗲𝗻𝘁, 𝗛𝗮𝗻𝗻𝗮𝗵 𝗞𝗼𝘀𝗲𝗹𝗷 𝗠𝗮𝗿𝘂𝘀̌𝗶𝗰̌, 𝗟𝗮𝗻𝗮 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹, 𝗡𝗶𝗻𝗼 𝗞𝗼𝘃𝗮𝗰̌, 𝗠𝗮𝗷𝗮 𝗟𝗮𝘂𝗯𝗶𝗰̌, 𝗦𝗮𝗿𝗮 𝗟𝘂𝗸𝗮𝗻𝗰, 𝗞𝗮𝘁𝗮𝗿𝗶𝗻𝗮 𝗠𝗮𝗿𝗼𝘃, 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗠𝗶𝗵𝗮𝗹𝗶𝗰̌, 𝗧𝗶𝗻𝗸𝗮𝗿𝗮 𝗡𝗲𝗺𝗲𝗰 𝗛𝗲𝗿𝗸𝗲𝘀𝘀, 𝗗𝘂𝗻𝗷𝗮 𝗥𝗮𝗵𝗼𝘃𝘀𝗸𝘆 𝗦̌𝘂𝗹𝗶𝗴𝗼𝗷, 𝗢𝗹𝗷𝗮 𝗦𝗶𝗺𝗰̌𝗶𝗰̌ 𝗝𝗲𝗿𝗲𝗹𝗲, 𝗞𝗮𝘁𝗮𝗿𝗶𝗻𝗮 𝗦𝗻𝗼𝗷 𝗶𝗻 𝗟𝗲𝗮 𝗧𝗼𝗽𝗼𝗹𝗼𝘃𝗲𝗰.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec