Muzej sodobne umetnosti Črne gore napoveduje odprtje razstave enega najpomembnejših sodobnih umetnikov z območja nekdanje Jugoslavije – Mirsada Begića. Otvoritev razstave bo v četrtek, 15. maja, ob 20. uri v Galeriji Muzeja sodobne umetnosti Črne gore, v Podgorici. Kustosinja razstave je Milena Durutović.
Mirsad Begić v ljubljanski Platani, foto Marijan Zlobec
Razstava je rezultat sodelovanja z Galerijo Novak iz Ljubljane, ki že vrsto let predstavlja najpomembnejša imena sodobne umetnosti iz Slovenije v širši regiji. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Črni gori, kar dodatno krepi kulturne vezi med državama.
Mirsad Begić – Študija figure, 1978, 150 x 100, mešana tehnikana platno
Razstava z naslovom Oživljeni zapisi ponuja priložnost, da se črnogorsko občinstvo seznani z večplastnim, premišljenim in vizualno kompleksnim opusom Mirsada Begića – umetnika, ki že več kot štiri desetletja ustvarja enega najprepoznavnejših likovnih izrazov v regiji.
Mirsad Begić – Bisti, 2020, 80 x 120 cm
Čeprav je znan predvsem kot kipar, Begić presega meje posameznega medija. Njegovo ustvarjanje je večmedijsko, filozofsko in introspektivno; kiparstvo, slikarstvo, risba in objekt se v njegovem delu medsebojno prepletajo in transformirajo. Vsaka sled v njegovem delu nosi odtis miselnega procesa – ne toliko z namenom podobnosti, temveč kot izziv za notranje doživljanje gledalca.
Veliki čuvaj (Portret Marijana Zlobca), 1980, 300 x 200 cm
Njegov opus lahko opišemo kot »vizualno ontologijo« – umetnost, ki ne potrjuje pomenov, temveč ga tiho prikliče, ne z naracijo ali simboliko, temveč s teksturo, materijo, pigmentom, linijo in praznino.
»V času skupine, hitrosti in semiotske prenasičenosti Begićeva umetnost ponuja tišino – ne odsotnost pomena, temveč njegovo najbolj globoko obliko,« je zapisano v spremnem katalogu k razstavi.
Mirsad Begić – Gnezdišče, 1988, 300 x 200 cm
Razstava vključuje dela iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja, med njimi slike, risbe, skulpture in objekte, ki razkrivajo kontinuiteto njegove filozofske in likovne misli. Poseben poudarek je namenjen njegovemu prispevku k sodobni sakralni umetnosti, kjer izstopa oblikovanje stranskih vrat Stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani – delo, ki prepriča s svojo tišino, asketsko formo in duhovno prisotnost.
Marijan Zlobec