V mesecu maj tokrat stopamo z besedami mladih, z Benjaminom Babičem, učencem 6. razreda Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, ki je za naš natečaj Knjiga mi pripoveduje zapisal:
»Ko sem začel brati sam, sem se razumel pričel zavedati, kaj vse ti lahko pomeni knjiga, če jo imaš rad. Z vsako na novo prebrano knjigo sem spoznaval, da knjiga ni le predmet, mrtva stvar, ampak je lahko tudi tvoja najboljša prijateljica, ki te nikoli ne izda. Ko si v težavah, ti poda rešilno vrv, ki te potegne iz brezna. Ko si žalosten, te nasmeji. Ko rabiš pomoč, se brez pomisleka žrtvuje zate. Če bi padel v razburkano morje, bi s korakom, ki za nič na svetu ne zastane, skočila za tabo … Knjiga brez bralca po moje namreč ni knjiga. Komu drugemu pa bi lahko zaupala svoje silne skrivnosti, neponovljive pustolovščine, svoje vznemirjenje, na videz nepremočljive težave in fantastične rešitve zanje, svoje izjemne nasvete, enkratna spoznanja, vsa mogoča občutenja sveta in dogajanja v vseh galaksijah, dimenzijah in časih? Iz tega in z malo pameti ugotovimo srca in ljubezni do knjige zlahka, da je knjiga v bistvu bitja s svojo zgodbo, pa naj je ta žalostna ali vesela.«
S temi literarnimi premišljevanjem in poezijo drugih mladih nagrajenih ustvarjalcev smo kar najbolj imenitno sklenili svoje aprilske prireditve. Izjemno ponosni smo, da smo z natečajem, ki smo ga v okviru 4. Glaserjevega festivala pripravili v sodelovanju z Župnijo sv. Petra iz Malečnika, uspeli v mladih prebuditi navdušujočo globino misli, dati slovenski besedi priložnost, da z novimi generacijami dosežejo nove vrhove, predvsem pa razširiti srca za slovenstvo v vseh tistih, ki bodo pisali prihodnjo zgodovino naše kulture, znanosti, slovenske narodne zavesti in jezika ‒ in, upam, tudi Slovenske matice.
Stari Grki so od zapisov prvih modrecev dalje poudarjali, da je »otroke treba vzgajati«, da moramo torej odkriti čudežno formulo, s katero bomo na eni strani dramili njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter jih na drugi učili, da je največja svoboda v tem, da znamo sebi postavljati meje. Meje, ki jih ne smemo prestopiti, ker naše zahteve, potrebe, želje in pričakovanja škodujejo drugemu, ki prebiva v naši bližini, oziroma škodijo naši skupnosti. Z razvojem umetne inteligence, ki posamezniku omogoča bistveno hitrejše pridobivanje kompleksnejših informacij pri usvajanju znanja, bo vzgoja mladih za to, kako to znanje sprejema, kritično presojati in ovrednotiti, še toliko bolj pomembna. Prav ta vzgoja je hkrati tudi mejnik našega narodnega obstoja. Ko je pisatelj Jože Snoj leta 2003 sodeloval pri pogovoru o prihodnosti Slovenije pri takratnem predsedniku naše države dr. Janezu Drnovšku, je izjavil:
Jože Snoj, foto Založba Miš
»Tak vzgojno-izobraževalni sistem, ki bi porajal ideološko neobremenjene, življenju odprte, samostojno misleče in ustvarjalne nove rodove Slovencev, je tudi prvi pogoj za ohranjanje in razvijanje naše človeške in narodnostne identitete. Investicija v tako šolo je za kronično obolelost slovenskega duha, ki ima naše bistvene eksistencialne vrednote, slabi in hromi za nov zgodovinski izziv, zato je edino urgentno zdravilo in doživelo. Če se nam ta ne posreči, so in bodo tudi vse druge zaman.«
Pisatelj se je na prelomu našega tisočletja enako kot pred dva tisoč petsto leti starogrški filozof Sokrat zavedal dejstva, da moraš, če hočeš oslabiti narod oziroma državo, »kvariti njegovo mladino«. Sofistično prepričanje, da je človeku kot posamezniku dovoljeno vse – prodajati laž za resnico, biti sam mera vseh stvari … –, je uničilo atensko demokracijo. V Snojevi stavki nas s preroško natančnostjo in ne samo s pedagoškim, ampak z eksistencialnim kazalcem za slovenski narod spreminjajo, da se bo, če ne bomo zagovarjali temeljne humanistične napotenosti k Dobremu kot resnici, enako zgodilo z našo državo Slovenijo. Zato bo Slovenska matica tudi v mesecu maju v svoj prireditveni program vključevala mlade. Pred nami je čudovita naloga, da jih vodimo k vrednotam miru, resnice, lepote in dobrega.
Mladi nam bodo 9. maja pomagali sooblikovati literarno-glasbeno slovesnost, ki je posvečena spominu na 80-letnico konca druge svetovne vojne, da jih naučimo biti branik miru in razumevanja med ljudmi.
K temam vrednotam nas poleg mnogih drugih, o katerih piše mladi pisatelj Benjamin Babič, vabijo Matičine knjige in številne druge dogodke, ki se bodo v maju še zvrstili, od mednarodne znanstvene konference Leto 1945 in konec druge svetovne vojne na Slovenskem , predstavitvene biografije Petra Opeke, poklona žrtvam komunističnega nasilja in kliku k njihovemu dostojnemu pokopu do okrogle mize o spoštovanju avtorskih pravic in jezikovnih delavnic. s starejšimi v domovih za ostarele, ki nas s svojo vztrajnostjo usmerjajo k največji vrednoti ‒ spoštovanju življenja.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice