Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic:
Poziv k transparentnosti pri knjigah, ustvarjenih z umetno inteligenco.
Strojno izdelani izdelki, ki z uporabo generativnega UI posnemajo ustvarjalna dela, ne bi smeli biti deležni ugodnosti avtorskopravnih zakonov oziroma sploh ne bi smeli biti obravnavani kot kulturne dobrine.
Svet evropskih pisateljev (EWC), Evropski svet združenj književnih prevajalcev (CEATL) in Zveza evropskih založnikov (FEP) pozivajo države članice v Evropsko komisijo, naj
ZAŠČITIJO KNJIGE, KI JIH USTVARJAJO LJUDJE – OZNAČUJEJO NAJ IZDELKE, USTVARJENE Z UI, IN Z JAVNIMI SREDSTVI ZA KULTURO PODPIRAJO SAMO DELA, KI JIH USTVARJO LJUDJE.
Bruselj, 23. aprila 2025
»Umetnost se zgodi,« je nekoč rekel slikar James McNeill Whistler. Umetnost se zgodi človeškim umetnikom, pravimo mi.
Ob osupljivem razraščanju produkcije, ustvarjene z umetno inteligenco (UI), ki skuša posnemati človeško umetnost – romanov, pesmi, fotografij ali ilustracij, pogosto pripisanih neresničnim človeškim ustvarjalcem –, podpisniki ostro nasprotujejo, da bi vprašljiva dela obveljala za umetniška. Umetniška dela ustvarjajo izključno ljudi. Zato izdelki, ustvarjeni z generativno UI, ne morejo šteti za ustvarjalno delo. Poudariti je tudi treba, da izdelki, ki jih ni ustvaril človek, ne morejo biti del specifičnih zakonov o avtorskih in založniških pravicah, kar je zaključen aksiom pri vrednotenju umetniških del.
»Knjige«, ki jih ustvarijo UI, tako ponaredki in pogosto škodljivi izdelki, ki ogrožajo legitimne vire dohodkov pisateljev, književnih prevajalcev, založnikov in knjigotržcev. Celotna vrednostna veriga knjige ponuja bralcem kolikor je možen širok izbor avtentičnih književnih del. Vendar v zadnjem času opažamo očitno neobvladljiv dotok knjig, ki jih je v celoti generiral UI in ki ne škodijo samo avtorjem, drugim imetnikom pravica do knjižnega ekosistema, ampak družbi kot celoti, saj postavljajo pod vprašaj eno najzlahtnejših dejavnosti človeške kulture – pripovedovanje zgodb in kreativno pisanje. Zato knjižni sektor poziva politične odločevalce, da podprejo razvoj trdnega sistema in zakonskega okvira, ki bi določal kar največjo raven transparentnosti pri izdelkih, generiranih z UI. Poleg tega je o tej problematiki nujno podučiti uporabnike. Da bi zaščitili in podprli človeške ustvarjalce, pisatelje, književne prevajalce in likovne umetnike, bi morali biti knjige prepoznane kot »dediščina in jedrna dobrina človeštva, ustvarjalnost pa priznana kot proces, ki pomaga ljudem izražati in premišljati svoje načine bivanja in spreminjanja.« (vir citata: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000380474 )
Podpisniki vztrajamo, da bi morala biti samo dela, ki so jih ustvarili ljudje, deležna posebne obravnave, ki jo uživajo književna dela, ki pridejo na trg (kot na primer, vendar ne izključno, avtorske pravice, kulturne subvencije ali literarne nagrade). Poleg tega podpisniki obžalujemo dejstvo, da so bili izdelki, ustvarjeni z modeli generativnega UI, razviti z množično tatvino avtorsko zaščitenih del, odtujenih avtorjev brez dovoljenja, brez navedbe avtorstva ter plačila nadomestil njim in drugim imetnikom pravic, in da njihova navzočnost na tržišču zažira legitimne vire dohodka milijonov pisateljev, književnih prevajalcev, založnikov in knjigotržcev v tako nezaslišanem obsegu, da že ogroža celoten evropski kulturni ekosistem.
Podpisniki pozivamo k zagotavljanju učinkovite transparentnosti pri vseh izdelkih, generiranih z UI . Te je treba jasno ločiti od del, ki jih je ustvaril človek. Poleg družbene koristi bi bil takšen ukrep, ki stavi na poštenost in izbiro, s tem pa prinesel prednosti tudi bralcem in uporabnikom.
Nujna je vzpostavitev varnostnih ukrepov, ki bi jih preprečevala, da bi bila kršna koli oblika javnega financiranja, namenjena kulturi ali dodeljena kulturnim ustanovam, pristala pri lastnikih programske opreme, programerjev ali podjetnikov oziroma pri izdajateljih knjig, generiranih z UI. Zlasti bi bilo treba poskrbeti, da z javnimi sredstvi financirane knjižnice ne bi kupovale kosovnih izdelkov.
Ob priznanju vsega naštetega pozivamo:
- k razvoju trdnega mehanizma za transparentnost pri izdelkih, generiranih z UI, ki so na pogled podobni knjigam in zato javnost zmedejo; za boljšo zaščito uporabnikov, bralcev, avtorjev in drugih imetnikov pravica mora ta temeljiti na ustrezno opredeljenih odgovornostih;
- s posebnim ukrepom, ki bi preprečili, da bi javna sredstva EU iz programov, posvečenih kulturi (kot npr. Creative Europe), v primerih knjigam podobnih izdelkov, ustvarjenih z UI, šla v roke programerjev ali podjetij za generativno UI . To vključuje (vendar ni omejeno na) študijske štipendije, rezidenco ali potovalne programe, pisateljske ali prevajalske štipendije, založniške subvencije in najrazličnejše javno financirane kulturne nagrade in priznanja (priporočamo, da se to v pravilnikih za nagrade specificira);
- k razvijanju podpore iniciativam in učnim programom na ravni EU za boljšo ozaveščenost potrošnikov in bralcev o tem, kaj je kulturno delo , kaj goljufija in kaj kompilacija, ki je ni ustvaril človek.
Evropska unija mora postaviti zgled, kako naj se zaščiti in vrednoti človeško ustvarjalnost. Zagovarjati mora temeljno vlogo, ki jo knjige igrajo pri varovanju demokracije, spodbujanju empatije, svobode govora ter razvoju kritičnega mnenja državljanov in kakovostnega izobraževanja in razvedrila.
Podpisniki:
EWC (European Writers’ Council – Svet evropskih pisateljev) je največje združenje na svetu, ki predstavlja izključno avtorje iz knjižnega sektorja in ga sestavlja 50 nacionalnih združenj profesionalnih pisateljev in književnih prevajalcev iz 32 držav. Članstvo EWC obsega več kot 220.000 profesionalnih avtorjev, ki jih pišejo in objavljajo v 35 jezikih.
CEATL (European Council of Literary Translators’ Association – Evropski svet združenj književnih prevajalcev) je mednarodna neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1993 kot platforma, kjer so združenja književnih prevajalcev iz različnih evropskih držav lahko med seboj spreminjala poglede in informacije ter združevala moč za izboljšanje stanja v delovnih razmerah prevajalcev. Danes je to največja organizacija književnih prevajalcev v Evropi s 36 včlanjenimi združenji iz 28 držav, kar predstavlja 10.000 posameznih književnih prevajalcev.
FEP (Federation of European Publishers – Zveza evropskih založnikov) predstavlja 31 evropskih nacionalnih združenj založnikov knjig, znanstvenih revij in izobraževalnih gradiv v vseh formatih. FEP je glas velike večine založnikov v Evropi.
Izjavo v angleškem izvirniku lahko preberete tukaj.
Prevod iz angleščine: Maja Kraigher
Tekst poziva je brez slik. Te so dodane kot ilustracija informativnega in splošnega značaja.