Nove knjige Založbe ZRC: Episkop 3 Spomini človeštva (8)

»V začetku je bila beseda«, ki je zastopala pojme in reči, in se je skozi čas materializirala na različne načine – od vrezovanja v glinene ploščice do odtisov na digitalnih zaslonih. Izum pisave je sledeč Jacku Goodyju (1993) spremenil naše kognitivne procese in vplival na ekonomijo, religijo, pravo idr. Za razliko od ustne komunikacije, je pisava omogočila ključne gradnike racionalnega mišljenja, analitičnega sklepanja (Lyons 2014). Ko je beseda enkrat zapisana, postane nosilec človeškega spomina, kulture in zgodovine, kot je to lepo povzel Jaro Dolar (1982), ki knjigo imenuje »spomin človeštva«. Da bi zapisana beseda, ki s knjigo postane medij, dosegla bralce, je bil potreben izum tiska, nato pa institucij, kot so knjigarne in knjižnice, ki so poskrbele, da so knjige postale dostopne širši javnosti. Tiste javnosti, katere temeljni akter je bralec, posameznik, ki je skozi proces socializacije pridobil sposobnost branja in razumevanja zapisanega (Gabrič 2011). Episkop 3 se v nadaljevanju sprehodi po Goriški in išče sledi knjige v javnem in zasebnem prostoru ter razišče razvoj pismenosti v primerjavi z goriškim sosedstvom.

Eseju sledi kratek zapis o glasbeni pismenosti na Goriškem v 18. stoletju avtorice Metode Kokole.

Dr. Petra Kolenc

Dr. Petra Kolenc, doktorica zgodovinskih znanosti, univerzitetna diplomirana bibliotekarka, zaposlena na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, deluje v okviru Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici. Svoje delo posveča raziskovanju okoljske zgodovine, posebej odnosu človek – gozd na primeru Trnovskega gozda ter razvoju bibliotekarstva in zasebnih knjižnic, vezanih na prostor zgodovinske Goriške. Vodi knjižnico Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, kjer je hranjena tudi zapuščina (arhiv in knjižnica) goriškega politika, pravnika, alpinista in publicista dr. Henrika Tume.

Dr. Metode Kokole

Dr. Metoda Kokole je doktorica muzikoloških znanosti in univerzitetna diplomirana francistka. Leta 1998 je doktorirala z disertacijo o zgodnjebaročnem skladatelju Isaacu Poschu. Od 1992 je zaposlena kot raziskovalka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU. Leta 1994 se je s štipendijo tri mesece izpopolnjevala na Royal Holloway College v Londonu in leta 1995 en mesec v Parizu (Centre de Musique Baroque de Versailles). Leta 2001 je bila nagrajena z Zlatim znakom ZRC. Od 2003 sodeluje pri izvajanju doktorskih študijskih programov na Univerzi v Gorici (najprej na Univerzi v Novi Gorici in med 2014 in 2021 na podoktorski šoli ZRC SAZU in na Univerzi v Ljubljani).

Je glavna in odgovorna urednica zbirke Monumenta artis musicæ Sloveniæ, članica uredniškega odbora revije De musica disserenda, glavna in odgovorna urednica e-zbirke Slovenska glasbena dediščina, članica področne skupine RISM za Slovenijo, članica področne skupine RILM za Slovenijo, članica programskega odbora koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu.

Raziskovalna zanimanja: glasbena dediščina slovenskega prostora med 16. in zgodnjim 19. stoletjem. Še posebno se zanima za širitev italijanske glasbe v nekdanjih notranje avstrijskih deželah. Raziskovalno se ukvarja z gradivom, povezanim z opernimi predstavami in mobilnostjo pevcev, impresarijev, repertoarja itd., ki so se gibali med Italijo in nemškimi deželami.

Druga dela: vse od zaposlitve na Muzikološkem inštitutu leta 1992 je ali je bila članica oz. vodja številnih ekspertnih skupin oz. združenj: Slovensko muzikološko društvo (članica, od 1992), Historični seminar ZRC (vodja Koordinacijskega odbora, 1998–2010), Znanstveni svet Muzikološkega inštituta ZRC SAZU (članica, od 2000), Področna skupina RILM za Slovenijo (vodja, 2003–2017, odslej članica), Znanstveni svet ZRC SAZU (članica, 2004–2008), revija De musica disserenda (ustanovna članica uredniškega odbora in urednica številnih zvezkov, od 2005), Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja (ustanovna članica, podpredsednica, 2007–2013, odtlej predsednica), zbirka Monumenta artis musicae Sloveniae in podzbirka Supplementa (glavna in odgovorna urednica, od 2008), Znanstveni svet za humanistiko pri ARRS (članica, 2011–2016). Med letoma 2000 in 2012 je bila vodja šestih uspešno zaključenih nacionalnih raziskovalnih projektov in med 2013 in 2016 vodja področne skupine v okviru evropskega HERA MusMig projekta. Od 2018 je vodja nacionalnega raziskovalnega programa Raziskave slovenske glasbene preteklosti (ARRS, P6-0004).

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec