Na 39. Slovenskih glasbenih dnevih bodo drevi ob 19.30 v Stari elektrarni uprizorili novo slovensko opero Sopra lo amore skladatelja Tomaža Sveteta. Po premieri sledita 9. in 10. aprila še dve ponovitvi.
Prizori z generalke, foto Festival Ljubljana
Komorna opera Tomaža Sveteta Sopra lo amore temelji na motivih iz novele Dama s psičkom Antona Pavloviča Čehova, v kateri se življenje riše na humoren in hkrati žalosten način, in Ovidove pripovedi o Piramu in Tizbi iz 4. knjige Metamorfoz, s katero se skladatelj vrača na polje antične umetnosti. Preko glasbe in gledališkega izraza raziskuje temo ljubezni, ujeti med družbene norme in usodne okoliščine, pri čemer se osrednja zgodba prepleta z mitsko paralelo.
Gregor Ravnik
Skladatelj Tomaž Svete je sam avtor libreta zasvojo glasbo. Pri pisanju libreta Piram in Tizba se je naslanjal na prevod Kajetana Gantarja in prevod prevajalca ter izdajatelja knjige Michaela von Albrechta. (Philipp Reclam jun. Stuttgart 1994; Ovid: Metamorphosen / P. Ovidi Nasonis Metamorphoseon libri quindecim; Metamorphosen in fünfzehn Büchern von P. Ovidius Naso).
Rok Bavčar in Katja Konvalinka
Libreto Dama s psičkom uporablja odlomke iz novele Antona Pavloviča Čehova v prevodu Marjana Poljanca.
Opera raziskuje teme ljubezni, usode in medosebnih odnosov ter prepleta dve ljubezenski zgodbi, ki se skozi kontrapunkt in dramaturški preplet združujeta v globoko refleksijo o čustvih, željah in usodi, ki presegajo časovne in geografske meje.
Večplastna dramaturška zasnova narekuje dogajanje na dveh odrih, kar omogoča hkratno soočenje intimne ljubezenske drame in njene simbolne refleksije.
Poročena, a vsak v svojem zakonu nesrečna, se mlada in lepa Ana, dama s psičkom, in bančni uradnik Arkadij v obmorskem letovišču zapleteta v bežno razmerje, a to preraste v veliko ljubezen. Arkadij se zato odloči, da Ano po razhodu poišče v njenem domačem kraju. Najde jo na premiernem dogodku (opera v operi).
Novela izzveni v obliki velikega vprašaja, kako bi se lahko njuna ljubezenska zgodba srečno razpletla. Večplastnost zasnove, poudarjena z ločenim dogajanjem na velikem oziroma malem odru, narekuje ustrezno zasedbo solistov in dveh instrumentalnih ansamblov.
Praizvedbo bo uprizorilo Slovensko komorno glasbeno gledališče pod taktirko dirigenta in skladatelja mlajše generacije Iztoka Kocena in v režiji priznanega hrvaškega dramaturga in opernega režiserja Marina Blaževića, sicer ravnatelja Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.
Ireneja Nejka Čuk in Gregor Ravnik
V zanimivo zgodbo vabijo odlični slovenski pevci: lika osrednje pripovedi bosta oživela v interpretaciji žanrsko vsestranske sopranistke Katje Konvalinka v vlogi Ane in pogostega solista v Svetetovih operah, baritonista Roka Bavčarja kot Arkadija.
Solista v vzporednem dogajanju na malem odru pa bosta temperamenta mezzosopranistka Ireneja Nejka Čuk v vlogi Tizbe in operni, a tudi popularni glasbi zavezani tenorist Gregor Ravnik v vlogi Pirama.
Zasedba:
Ana: Katja Konvalinka, sopran
Dmitrij: Rok Bavčar, bariton
Tizba: Ireneja Nejka Čuk, mezzosopran
Piram: Gregor Ravnik, tenor
Kaya Tokuhisa, recitatorka
Marijan Zlobec