V Narodni galeriji bo od 10. aprila do 9. novembra 2025 na ogled razstava Barok v Sloveniji. Slikarstvo in kiparstvo, ki je del obsežnega projekta treh državnih muzejev – Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij – Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Več kot šest desetletij po zadnji predstavitvi baročne umetnosti v Narodni galeriji ponujajo nov pregled umetnosti tega obdobja, podkrepljen z znanjem več generacij umetnostnih zgodovinarjev.
Odprtje razstave bo v sredo, 9. aprila, ob 19. uri. Razstavo bo odprla ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko.
Martino Altomonte (Neapelj, 1657 – Dunaj, 1745) – Marija z Jezusom in sv. Jurijem, 1727, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, foto Boris Farič/Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
Razstava v Narodni galeriji se osredotoča na slikarstvo in kiparstvo, junija se ji pridružuje še razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki bo osvetlila arhitekturo, grafiko in uporabno umetnost baročnega obdobja.
Na razstavi, ki zavzema celotno prvo nadstropje Narodnega doma, predstavljajo slikarske in kiparske vrhunce 17. in 18. stoletja, od obdobja rekatolizacije do izzvenevanja baroka. Izbrali so več kot 170 umetnin iz zbirk Narodne galerije in izposojenih iz mnogih cerkvenih prostorov, od drugih muzejskih institucij in od zasebnih lastnikov, tako iz Slovenije kot iz Italije, Hrvaške in Avstrije.
Med posameznimi slogovnimi obdobji je prav barok med tistimi, ki so v največji meri zaznamovala podobo prostora Republike Slovenije. To je čas, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po umiritvi verskih bojev in turške nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Gonilna sila tega kulturnega preporoda so bili plemiški izobraženci, ki so z ambicijo, da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih.
Valentin Metzinger (Saint-Avold, 1699 − Ljubljana, 1759) -Brezmadežna, (ok. 1738), zasebna last, foto Janko Dermastja/Narodna galerija
Predstavljeni so vrhunci cerkvene umetnosti – monumentalne oltarne slike in kiparska dela, izpostavljajo še vladarsko hišo in njej podložno kranjsko, štajersko in goriško plemstvo. Na ogled so likovna dela, ki so krasila deželne, mestne in zasebne objekte. Obvezni sestavni del baročnih zbirk so bili reprezentativni portreti, tako vladarski kot plemiški, skupaj z galerijami prednikov, žanrskimi deli, tihožitji in krajinami. Posebno mesto je namenjeno umetnosti, naročništvu in zbirateljstvu v istrskih mestih, ki so bila v tem času del Beneške republike.
Marcantonio Bassetti (Verona, 1586–1630) – Marija z Detetom in s svetniki, (1624/1626), Koper, stolna cerkev Marijinega vnebovzetja foto: Janko Dermastja/Narodna galerija
Razstavljene umetnine so dela priznanih mojstrov, ki so delovali v bližnjih umetnostnih središčih ali pa so se uveljavili v lokalnem okolju. Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger.
Iz italijanskega področja izstopajo Giulio Quaglio iz Lombardije, Benečan Francesco Fontebasso in v Kopru rojeni rimski slikar Francesco Trevisani, iz srednjeevropskega pa švabski kipar Leonhard Kern, dunajska dvorna slikarja Martino Altomonte in Martin van Meytens ml., pa tudi Johann Lucas Kracker in Kremser Schmidt.
Francesco Robba (Benetke, 1698 – Zagreb, 1757) – Portret cesarja Karla VI., 1728 Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana, foto Matevž Paternoster/Muzej in galerije mesta Ljubljane
Stropno in stensko slikarstvo predstavljajo z ohranjenimi fragmenti fresk, multimedijsko projekcijo poslikav cerkvenih in posvetnih prostorov ter fotopovečavami.
Zdaj je trenutek, ko stanje raziskav dovoljuje pričujočo sintezo in lahko obsežno znanje več generacij umetnostnih zgodovinarjev predstavijo na razstavi in v obsežnem katalogu.
Pred vodstvom omenjenih ustanov in avtorji razstave je bila težavna naloga izbora umetnin za razstavo izmed bogatega in mikavnega gradiva. Zahtevno nalogo so usmerjali dosegljivost, njihova ohranjenost in prostorske danosti. Združili so nekaj novih, več manj znanih in veliko že znanih umetnin, ki so zdaj prvič predstavljene skupaj.
Poleg razstav v Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se projektu pridružujejo tudi mnoge druge inštitucije, med katerimi posebej omenjajo Pokrajinski muzej Brežice.
Giulio Quaglio (Laino, 1668−1751) – Kranjska (Carniola) (fragment), 1703 Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, foto Tomaž Lauko/Narodni muzej Slovenije
Oktobra bodo lahko udeleženci mednarodnega znanstvenega simpozija dopolnili dosedanja spoznanja.
Zahteven in obsežen projekt je povezal vrsto strokovnjakov, naklonjenih zasebnih in institucionalnih lastnikov, partnerjev in pridruženih partnerjev, ki so jim v Narodni galeriji za sodelovanje globoko hvaležni. Posebej se zahvaljujejo ljubljanski nadškofiji, škofijama v Kopru in Mariboru ter vsem župnijam, župnikom in župljanom, ki so odstopili umetnine za razstavitev. Hvaležni so mnogim muzejskim ustanovam, ki so prepoznale pomembnost projekta in so iz svojih stalnih zbirk posodile dragocene umetnine. Prav tako gre zahvala zasebnim lastnikom, ki so odstopili svoje umetnine za čas razstave.
Ob razstavi so pripravili bogat spremljevalni program za vse generacije, od javnih vodstev, risanja pred umetninami, predavanj in baročnih plesov do ustvarjalnih delavnic in vodstev za družine z otroki. Za ogled razstave v lastnem ritmu razstavo so za izposojo na voljo avdiovodniki.
Monografija
Izdala in založila Narodna galerija, zanjo Barbara Jaki
Avtorji uvodni besedil
Matej Klemenčič, Tina Košak, Katra Meke, Friedrich Polleross, Ferdinand Šerbelj, Polona Vidmar
Avtorji kataloga del
Blaženka First, Simone Guerriero, Matej Klemenčič, Mateja Kos Zabel, Tina Košak, Nina Kudiš, Uroš Lubej, Enrico Lucchese, Neža Lukančič, Katra Meke, Frančiška Oražem, Mario Pintarić, Luka Ručigaj, Ferdinand Šerbelj, Damir Tulić, Polona Vidmar
Predgovor Barbara Jaki
Uredila Matej Klemenčič, Katra Meke
Literatura Nataša Ciber
Jezikovni pregled Ana Kodelja
Recenzija Helena Seražin, Samo Štefanac
Fotografski posnetki Janko Dermastja, Valentin Benedik, Vedran Benović, Srećko Budek, Saša Dolinšek, Barbara Dragan, Lucija Fabjančič, Boris Farič, Andrej Furlan, Barbka Gosar Hirci, Blaž Gutman, Tomo Jeseničnik, Birgit Kainz, Peter Kainz, Miran Kambič, Matej Klemenčič, Tina Košak, Bine Kovačič, Tomaž Lauko, Petar Milošević, Katra Meke, Frančiška Oražem, Enrico Palmieri, Matevž Paternoster, Andrej Peunik, Mario Pintarić, Miha Pirnat ml., Friedrich Polleroß, Matevž Remškar, Luka Ručigaj, Luka Rudman, Bojan Salaj, Damijan Simčič, Marjan Smerke, Matevž Sterle, Ferdinand Šerbelj, Peter Škrlep, Damir Tulić, Luka Vidmar.
Obdelava slikovnega gradiva Janko Dermastja, Tina Dacar, Blaž Gutman
Priprava fotografskega gradiva Jassmina Marijan
Oblikovalska zasnova Ranko Novak
Oblikovanje kataloga in spremljajočih tiskovin Bojan Lazarevič, Agora Proars
Prelom in priprava za tisk Marjan Božič
Tisk Evrografis, d. o. o., naklada 450 izvodov.
Razstava – Nosilci razstavnega projekta
Narodna galerija
Narodni muzej Slovenije
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta,
Univerza v Ljubljani
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU
Pridružene ustanove
Loški muzej Škofja Loka
Muzej krščanstva na Slovenskem
Muzej in galerije mesta Ljubljana – Mestni muzej
Posavski muzej Brežice
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš
Joannes Almenak, im. Almanach (Antwerpen?,
ok. 1640/1645 – po 1684) – Deček s puranom, (ok. 1680), Ljubljana, Narodna galerija, foto: Janko Dermastja/ Narodna galerija
Idejna zasnova projekta Barok v Sloveniji
Matej Klemenčič
Avtorja razstave
Matej Klemenčič, Katra Meke
Koordinacija projekta
Kristina Preininger
Izbor gradiva za razstavo
Matej Klemenčič, Tina Košak, Enrico Lucchese, Katra Meke
Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Tina Buh, Barbara Dragan, Miha Pirnat ml., Andreja Ravnikar, Matevž Sterle, Narodna galerija, Zala Debevec, Alžběta Procházková, zunanji sodelavki Irma Langus, Narodni muzej Slovenije Saša Dolinšek, Vito Dolničar, Rok Dolničar, Monika Zobec, ZVKDS, Restavratorski center
Ivan Jengić, Tonko Fabris, Mijo Jerković, Hrvatski restauratorski zavod.
Prevodi
Alenka Klemenc
Izobraževalni program
Nataša Braunsberger
Družbena omrežja
Grega Gutman
Jožef Holzinger (Maribor, 1735–1797) – Plemič v okovih in mati z otrokom, 1767, Šentjanž pri Radljah, podružnična cerkev sv. Janeza Nepomuka, foto Janko Dermastja/ Narodna galerija
Spremljevalni program
Mateja Breščak, Bojan Kuhar, Živa Rogelj
Trženje
Bojan Kuhar, Gaja Triglav
Postavitev razstave
Bojan Lazarevič, Agora Proars
Organizacija tehničnih del
Matjaž Šemrov
Multimedija
Martin Avsenik, Matjaž Učakar, ARS Studio Avsenik
Teksel d. o. o. Grega Gutman, Jan Razdrh, Narodna galerija
Umetnine so posodili
Arhiv Republike Slovenije
Bogoslovno semenišče Collegium Carolinum, Ljubljana
Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica
Gornjesavski muzej Jesenice
Hrvaška katoliška misija v Mariboru
Hrvatski povijesni muzej, Zagreb
Medobčinski muzej Kamnik
Minoritski samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj
Muzej grada Zagreba
Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična
Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb
Muzej in galerije mesta Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Maribor
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Narodni muzej Slovenije, Ljubljana
Notranjski muzej Postojna
Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Koper – Museo regionale di Capodistria
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Piran
Pomurski muzej Murska Sobota
Posavski muzej Brežice
Priorat Križniškega reda, Velika Nedelja
Riječka nadbiskupija – Nadbiskupski ordinarijat
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana
Stolna župnija sv. Nikolaja, Ljubljana
Škofija Koper
Uršulinski samostan, Ljubljana
Universalmuseum Joanneum GmbH, Alte Galerie, Gradec
Zagrebačka nadbiskupija, Akademska crkva sv. Katarine Aleksandrijske
Zakladnica zgodovine, Ljubljana
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
Župnija Črešnjice
Župnija Idrija
Župnija Ilirska Bistrica
Župnija Komen
Župnija Komenda, beneficijska hiša
Župnija Koper
Župnija Koper – sv. Marko
Župnija Martjanci – Prekmurje
Župnija Mekinje
Župnija Piran
Župnija Poljane nad Škofjo Loko
Župnija Radlje ob Dravi
Župnija Radmirje
Župnija Sladka Gora
Župnija Slovenj Gradec
Župnija Sv. Jakob, Ljubljana
Župnija Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik
Župnija Škofja Loka
Župnija Štanjel
Župnija Velesovo
Župnija Vrhnika
zasebni lastniki
Neznani slikar – Katarina Elizabeta grofica Auersperg, roj. pl. Trilleck, (1678/1680), Ljubljana, Narodna galerija, foto Janko Dermastja/Narodna galerija
Narodna galerija je objavila obsežen spremljevalni program, ki si ga velja posebej poiskati, ker je tako velik in bo seveda trajal od začetka razstave oziroma 13. aprila do novembra. Posebej pripravljajo vodstva po baročni Ljubljani ob izbranih sredah ob 17. uri. Na ogled bodo:
Cerkev sv. Jakoba
Ljubljanski Breg in Zoisova palača
Uršulinska cerkev Svete Trojice
Ljubljanska stolnica in Semeniška knjižnica
Predavanja
Izbrani četrtki ob 18. uri
• 17. april: Med ničem in večnostjo: baročna književnost na Slovenskem
doc. dr. Alen Albin Širca
• 8. maj: Lakote, vojne in blišč palač. Evropa in slovenski prostor v času baroka
doc. dr. Marko Štuhec
• 5. junij: Romanja v času baroka
dr. Metoda Kemperl
4. september: Francesco Robba in njegova portreta cesarja Karla VI.
prof. dr. Matej Klemenčič
• 18. september: Oblačilna kultura v času baroka
dr. Janja Žagar
• 2. oktober: Giulio Quaglio: Kupola ljubljanske stolnice
dr. Katra Meke
Zaenkrat še niso objavljeni koncerti baročne glasbe, kar pa bi bilo priporočljivo.
Ta obsežni prikaz sodelavcev razstave objavljam prvič kot dokument obsežnosti in zahtevnosti projekta, ki je nastajal nekaj let, zato si zasluži množični obisk, tudi organiziran preko turističnih in drugih organizacij, šol, fakultet, društev, še posebej za tuje turiste v Sloveniji in Ljubljani, ter nenehno reklamiranje, vsaj tako kot razstava Andyja Warhola v Gorici ali pa so reklamirane nekatere razstave v Trstu, ki so zgolj prenesene od drugod.
Cilj Narodne galerije bi moral biti najmanj 100.000 obiskovalcev, kar je seveda dosegljivo, saj bo razstava na ogled vse do 9. novembra.
Marijan Zlobec