Na 39. Slovenskih glasbenih dnevih bo jutri ob 19.30 v Stari elektrarni svetovna premiera nove slovenske opere Sopra lo amore skladatelja Tomaža Sveteta. Po premieri sledita 9. in 10. aprila še dve ponovitvi.
Sopra lo amore
Ljubezen skozi oči mitologije
Od 8. do 10. aprila bo v Stari mestni elektrarni svetovna premiera nove komorne opere Tomaža Sveteta Sopra lo amore, ki temelji na motivih iz novele Dama s psičkom Antona Pavloviča Čehova, v kateri se življenje riše na humoren in hkrati žalosten način, in Ovidove pripovedi o Piramu in Tizbi iz 4. knjige Metamorfoz, s katero se skladatelj vrača na polje antične umetnosti. Preko glasbe in gledališkega izraza raziskuje temo ljubezni, ujeti med družbene norme in usodne okoliščine, pri čemer se osrednja zgodba prepleta z mitsko paralelo.
Skladatelj se je pri pisanju libreta Piram in Tizba naslanjal na prevod Kajetana Gantarja in prevod prevajalca ter izdajatelja knjige Michaela von Albrechta. (Philipp Reclam jun. Stuttgart 1994; Ovid: Metamorphosen / P. Ovidi Nasonis Metamorphoseon libri quindecim; Metamorphosen in fünfzehn Büchern von P. Ovidius Naso).
Libreto Dama s psičkom uporablja odlomke iz novele Antona Pavloviča Čehova v prevodu Marjana Poljanca.
Počitek med vajo
V Stari mestni elektrarni bo Tomaž Svete predstavil svojo dvanajsto opero Sopra lo amore, ki je obenem že peta, ustvarjena v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Vaja
Opera raziskuje teme ljubezni, usode in medosebnih odnosov ter prepleta dve ljubezenski zgodbi, ki se skozi kontrapunkt in dramaturški preplet združujeta v globoko refleksijo o čustvih, željah in usodi, ki presegajo časovne in geografske meje.
Režiser
Režiser Marin Blažević in dirigent Iztok Kocen bosta skupaj z izvajalskim sestavom, v katerem nastopajo operni pevci Katja Konvalinka, Rok Bavčar, Ireneja Nejka Čuk, Gregor Ravnik in recitatorka Kaya Tokuhisa, ustvarila edinstveno gledališko in glasbeno doživetje, ki bo združilo intimno ljubezensko dramo in njeno simbolno refleksijo na dveh odrih.
Ustvarjalna ekipa na vaji, foto FB
Večplastna dramaturška zasnova narekuje dogajanje na dveh odrih, kar omogoča hkratno soočenje intimne ljubezenske drame in njene simbolne refleksije.
Marin Blažević na vaji
Poročena, a vsak v svojem zakonu nesrečna, se mlada in lepa Ana, dama s psičkom, in bančni uradnik Arkadij v obmorskem letovišču zapleteta v bežno razmerje, a to preraste v veliko ljubezen. Arkadij se zato odloči, da Ano po razhodu poišče v njenem domačem kraju. Najde jo na premiernem dogodku (opera v operi).
Skladateljevo sodelovanje, foto FB
Novela izzveni v obliki velikega vprašaja, kako bi se lahko njuna ljubezenska zgodba srečno razpletla. Večplastnost zasnove, poudarjena z ločenim dogajanjem na velikem oziroma malem odru, narekuje ustrezno zasedbo solistov in dveh instrumentalnih ansamblov.
Iztok Kocen, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Praizvedbo bo uprizorilo Slovensko komorno glasbeno gledališče pod taktirko dirigenta in skladatelja mlajše generacije Iztoka Kocena in v režiji priznanega hrvaškega dramaturga in opernega režiserja Marina Blaževića, sicer ravnatelja Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.
Katje Konvalinka, foto SNG Opera in balet Ljubljana
V zanimivo zgodbo vabijo odlični slovenski pevci: lika osrednje pripovedi bosta oživela v interpretaciji žanrsko vsestranske sopranistke Katje Konvalinka v vlogi Ane in pogostega solista v Svetetovih operah, baritonista Roka Bavčarja kot Arkadija.
Rok Bavčar, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Solista v vzporednem dogajanju na malem odru pa bosta temperamenta mezzosopranistka Ireneja Nejka Čuk v vlogi Tizbe in operni, a tudi popularni glasbi zavezani tenorist Gregor Ravnik v vlogi Pirama.
Gregor Ravnik, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Tomaž Svete, skladatelj in libretist
Marin Blažević, režiser
Iztok Kocen, dirigent
Alan Vukelić, Jaro Ješe, scenografa
Sandra Dekanić, kostumografinja
Andrej Petrovčič, oblikovalec svetlobe
Andreja Inkret, svetovalka za latinščino
Katja Konvalinka, producentka
Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča
Mojca Batič, violina
Neža Verstovšek, violončelo
Urška Rihtaršič, harfa
Fran Matić, rog
Andrej Petreski, oboa, oboa d’amore, angleški rog
Arpad Balazs-Piri, fagot, kontrafagot
Vito Opeka, tolkala
Tim Jančar, korepetitor
Zasedba:
Ana: Katja Konvalinka, sopran
Dmitrij: Rok Bavčar, bariton
Tizba: Ireneja Nejka Čuk, mezzosopran
Piram: Gregor Ravnik, tenor
Kaya Tokuhisa, recitatorka
Tomaž Svete je prepoznaven po svoji izraziti glasbeni govorici, ki združuje kompleksno harmonijo, dramatično intenzivnost in poglobljeno dramaturgijo. Njegov obsežen opus, ki šteje dvanajst oper, združuje literarne klasike s sodobnimi glasbenimi izraznimi sredstvi, kar pomembno prispeva k razvoju operne umetnosti tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru.
Tomaž Svete, foto Marijan Zlobec
Z nenehnim raziskovanjem novih umetniških možnosti se njegov umetniški izraz nenehno razvija, kar se zrcali tudi v njegovi najnovejši operi, Sopra lo amore.
Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je končal študij kompozicijeleta 1980, študij dirigiranja pa leta 1981. Iz kompozicije je leta 1986 diplomiral “con summa laude” pri slavnem avstrijskem skladatelju Friedrichu Cerhi (dokončal je tretje dejanje Bergove opere Lulu, ki ga ni zmogel nihče) na Dunaju, 1989 “Magister artium”, iz dirigiranja pa leta 1988 diplomiral tudi tam pri Otmarju Suitnerju. Od leta 1995 deluje kot docent in od 2006 kot redni profesor glasbene analize in sodobne kompozicijske teorije kompozicije na glasbenem oddelku Pedagoške fakultete v Mariboru. V zimskem semestru 1999 je predaval kompozicijo na Univerzi v Hartfordu, Connecticut v okviru Fulbrightovega izmenjalnega programa.
Svete je vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, tudi sicer se rad posveča komponiranju za glasbene zasedbe, ki vsebujejo vokal; opere, oratorije, kantate, zborovske skladbe, pa tudi komorne in orkestrske skladbe, kot: L’amor sul mar, Gotska okna, “Divertimento”, ” Prva simfonija”, ” Violinski koncert”, ” Deux mouvements” za violino in orkester, ” Koncert ” za violo in orkester, “Double concert” za dve violini in godalni orkester, vokalno instrumentalana dela kot: “Requiem” (1991), kantata “Sacrum delirium”.
Ustvaril je enajst oper: Kralj Malhus (TV opera), Ugrabitev z Laudaškega jezera (radiofonska opera), “Pesnik in upornik”(1996), Kriton (komorna opera, 2000) – 1. nagrada na tekmovanju “Johann-Joseph-Fux” za nova operna dela v Gradcu, Pierrot in Pierrette (2006), “Granatno jabolko” (2009), “Antigona” (2008-2018),”Apologija” (2010),”Junak našega časa” (2015), “Ada” (2017), Hiša usmiljenja (2021).
Za operi Ada (2017) in Antigona (2008–2018) ter za Koncert za dve violini in godala je leta 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada. Za svoj skladateljski opus je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladatelljev leta 2016.
Prejel je še druge nagrade: Theodor-Körner-Preis za opero Ugrabitev z Laudaškega jezera, Dunaj (1992), nagrada RTV Slovenija za Requiem (1992), I. nagrada za kantato Sacrum delirium na kompozicijskem natečaju v Gorici (1994), I. nagrada za opero Kriton na tekmovanju opernih del Johann-Joseph-Fux v Gradcu (2001), leta 2002 pa je prejel Glazerjevo listino mesta Maribor.
Iz utemeljitve Kozinove nagrade leta 2016
“Če se je v svojih zgodnejših delih zgledoval pri neoklasicizmu, včasih z elementi folklorne glasbe, se je po tečaju kompozicije pri Witoldu Lutosławskem obrnil na ploskovno kompozicijsko tehniko, kot vpliv tretje dunajske šole. Pogosto se je ukvarjal tudi z elektroakustično glasbo, naslanja se na aleatoriko (posebno v odrskih delih), obogateno z elementi mikrotonalne glasbe. Je izrazit individualist in iskalec novih zvočnih možnosti, obogatenih s filozofskimi in humanističnimi pogledi na umetnost in svet.
Sicer je v oblikovnem smislu tradicionalist, vedno iščoč svojo barvno paleto, barvito harmonijo, prečiščeno inštrumentacijo z ekspresivno melodično linijo.
Tomaž Svete, foto Marijan Zlobec
Zaradi kvalitete njegovega brezkompromisnega ustvarjanja Tomaža Sveteta predlagamo za Kozinovo nagrado za leto 2016, in sicer za kandidatovo dosedanjo ustvarjalno dejavnost in dosežke: mednarodno uspešne izvedbe njegove filozofske opere Kriton v Gradcu, Requiema v Pragi, Prve simfonije na tekste Charlesa Baudelaira v okviru Evropske prestolnice kulture 2012, Druge simfonije, skladbe Moro lasso za vokalni kvintet (Izrael 2014), skladb Infelix ego za flavto in klavirski trio (Darmstadt 2002) in Hefaistos za violino in klavir (Tajvan 2003) ter še posebej za razgibano ustvarjalno dejavnost zadnjih dveh let, ko so bile izvedene njegove orkestrske skladbe kot L`amor sul mar (jubilejni koncert Slovenskih glasbenih dnevov – Slovenija 2015), Koncert za dve violini in godalni orkester (abonmajski koncert simfonikov RTV Slovenija v Cankarjevem domu 2016), komorni skladbi L`apres midi d`un grillon (Salzburg 2015) in Nuances za rog in pozavno (Svetovni glasbeni dnevi – Slovenija 2015, Ljubljana).
Kozinov nagrajenec, foto Marijan Zlobec
Veliko pozornosti v slovenskem kulturnem življenju pa so vzbudile izvedbe njegove devete opere, buffe, Junak našega časa ( Stara elektrarna, Ljubljana in SNG Maribor 2015; Opera SNG Ljubljana in APT Novo Mesto 2016). Trenutno nastaja njegova deseta opera, Ada, na libreto Iva Svetine. Opera Ada je biografska in oriše prvo povojno intimistično pesnico Ado Škerl.
Marijan Zlobec