Japonska umetnica Keiko Miyazaki bo gostja v ljubljanski Galeriji Vžigalica, kjer bodo v torek, 1. aprila, ob 19. uri odprli njeno razstavo Ljubezen ne plačuje najemnine. Podobna razstava je bila lani v Celju.
Ljubezen ne plačuje najemnine, foto Tomaž Črnej
Večmedijska postavitev v Celju živeče japonske umetnice Keiko Miyazaki (1978) skozi osebno zgodbo prikazuje kompleksno prepletanje niti ljubezni in intimnih ter družinskih odnosov v zahtevnih pogojih sodobnega potrošništva, zaradi katerih se večina pripadnikov umetniške generacije sooča z eksistencialno negotovostjo in nenehno časovno stisko.
Streznitveni klic partnerja v finančni stiski: » Ljubezen ne plačuje najemnine !«, dobro oriše njeno glavno tematiko, dodatno potenciran s soočanjem z rastočim trendom staromrzništva znotraj družbe, ki časti večno mladost in lepoto.
Razstava v Galeriji Vžigalica je poimenovana po osrednjem umetniškem delu Ljubezen ne plačuje najemnine, ki je istočasno streznitveni klic partnerju v finančni stiski. Animacija prikazuje par z nakupovalnima vrečkama na glavah, ujet v neskončnem poganjanju kolesa za glodavce, sestavljenega iz položnic.
Na temo diktata finančnih in vsakodnevnih obveznosti umetnica predstavlja tudi vrsto drugih del, ki prikazujejo začarani krog kroničnega pomanjkanja denarja in časa ter posledične izčrpanosti zaradi dela. Intimno dinamiko partnerskega odnosa v takšnih okoliščinah utelešajo 3D-tiskane miniature parov v različnih pozah, prav tako z nakupovalnimi vrečkami na glavah, ki so umeščene na bele podstavke. Velikostni kontrast med figuricami in njihovimi podstavki spominja na ljudi na vrhu stolpnice, ki se sicer zdijo sproščeni in zatopljeni v intimen telesni dialog, hkrati pa je nenehno prisoten občutek, da so na robu prepada in da je njihova zastrta vizija sveta omejena na življenjske probleme potrošnika.
Z vrzeljo med željami in ekonomsko realnostjo je zaznamovan tudi drugi vsebinski poudarek razstave: zavedanje o bežnosti mladosti v kontekstu sodobnih družbenih norm, povezanih s staranjem. V delu Quadragenarian umetnica v upočasnjeni projekciji z agresivnim odkimavanjem z obraza otresa masko proti gubam, grotesknost prizora pa dodatno potencira črtna koda na njenem licu. Ob pridušenih zvokih Ravelovega Boléra spremljamo dialog Keiko z materjo – o njeni mladosti, staranju in o odnosu z možem v zakonu, ki je bil rezultat dogovorjene poroke. Repetitivni ritem mojstrovine, ki jo je Maurice Ravel zložil pri 53. letih pod vplivom svoje hitro napredujoče demence, je umetnica izbrala za podlago pogovoru, da bi poudarila ponavljajoče se vzorce pričakovanj in projekcij materine generacije, nepripravljene na prilagajanje novim časom.
V hudičevi luknji
Razstavo zaokroža instalacija, ki izpostavlja neizprosnost in neizogibnost staranja. Medtem ko iz peščene ure brez dna na tla galerije polzi pesek, kar simbolno nakazuje odtekanje življenja, prostor napolnjujejo fluorescentne podobe starajočih se teles in obrazov.
Quadragenarian
Staranje prebivalstva je ena najaktualnejših družbeno-političnih tem. Skozi razstavo nam jo razgali tudi Keiko Miyazaki in se ob tem loteva rastočega trenda staromrzništva, ki ga sama vse bolj občuti. V neoliberalnih pogojih najemništva in potrošništva umetnica opozarja na eksistencialno negotovost in časovno stisko, s katero se lahko poistoveti večina pripadnikov njene generacije. Kot je dejal Willem de Kooning: »Težava z revščino je, da zasede ves tvoj čas.«
Kustos Jani Pirnat
Quadragenarian, Galerija sodobne umetnosti Celje, 2024, foto Tomaž Črnej
Keiko Miyazaki (1978, Ehime, Japonska), je zaključila diplomski in magistrski študij iz umetnosti na Univerzi Northumbria v Angliji. Specializacijo je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2004) ter na Akademiji umetnosti Jan Matejko v Krakovu (2005). Izraža se skozi različne medije, od instalacij, slik, animacij, performansov do videa.
Ljubezen ne plačuje najemnine, foto Ana Straže
Kot umetnica deluje tudi v umetniških kolektivih in redno sodeluje z Ivo Tratnik, Andrejo Džakušič in Simonom Macuhom. Za svoja dela je prejela več nagrad, redno razstavlja v Sloveniji in tujini. Pričujoča razstava je prilagoditev umetničine samostojne razstave v Galeriji sodobne umetnosti Celje.
Premiera koreografskega performansa Antologija krika II: Twister, ki ga bosta izvedli plesalki in performerki Urška Centa in Kristýna Peldová iz Kolektiva NEST, bo 10. aprila ob 20. uri s ponovitvami: 11. aprila in 5. maja ob 20. uri, 15. aprila ob 18.30.
Marijan Zlobec