Slovenska matica vabi na predavanje izr. prof. dr. Melite Zemljak Jontes in izr. prof. dr. Alenke Valh Lopert z naslovom Mariborska mestna govorica na stičišču treh narečnih skupin (panonske, koroške, štajerske), ki bo v okviru cikla Naj slovenščina odmeva v torek, 1. aprila, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Alenka Valh Lopert ugotavlja, da znanje slovenščine povsod upada
V predavanju bosta gostji iz Maribora obravnavali problematiko jezikovne kulture (kulture govora in pisanja) ter (stopnje) pismenosti kot pomembnih kompetenc za razvoj človeka kot posameznika ter človeka kot sestavnega dela družbe. Jezik in sestavine jezikovne kulture usvajamo tako na nezavedni kot, gledano ontogenetsko, na vse bolj zavedni ravni. Pri tem je pomemben formalni vzgojno-izobraževalni sistem, ki se izobražuje o jeziku s pridobivanjem komunikacijskih kompetenc – sistematično od vrtca, še posebej pa od vstopa v osnovno šolo, kar je zapisano (in uzakonjeno) v kurikulumih. Zavedanje o pomenu jezikovnokulturnih (torej tudi govornih) kompetenc v šolski praksi je nujno kot ključno za vzpostavitev dviga jezikovne kulture posameznika ter določene šolske skupnosti, ne glede na predmetno področje, in odločilno vpliva na jezikovnokulturne kompetence jezika odraslega uporabnika.
Ob posameznikovi materini govorici, ki je socialnozvrstno najpogosteje neknjižna, in v izobraževalnem sistemu usvajani knjižni govorici (oz. knjižnem jeziku nasploh) se na določenih geografskih območjih izoblikujejo tudi neknjižni pokrajinski pogovorni jeziki oz. mestne govorice, ki predstavljajo t.i. kultivirani govor. Najbolj se odraža v kolikosti in kakovosti naglašenih samoglasnikov, seveda pa tudi v soglasniškem sistemu, kar bosta osvetlili v kultiviranem govoru Maribora, tj. mariborski mestni govorici. Ta se je razvila na stičišču treh narečnih skupin (panonske, koroške, štajerske), pri čemer je razvojno prišlo do izgube tonemskosti, s tem pa deloma tudi do novih razmerij v količini (in posredno tudi kakovosti) samoglasnikov.
Melita Zemljak Jontes
Predstavljeni bodo izbrani primeri analize govora, tudi primerjalno metodološko, in sicer govora nepoklicnih govorcev, vključenih v izobraževalni sistem, in poklicnih govorcev v medijih.
Rezultati analiz kažejo vpliv mestne govorice na govor nepoklicnih in poklicnih govorcev tudi v govornih položajih, kjer bi sicer pričakovali zborno izreko z opazovanjem nakupa kolikostnih nasprotij in spremembo kakovosti, na primer: pogled za knjižni pogled; podpôro za knjižno podpóro; Večêr, primêrnem za knjižno Večér, primérnem; zapójeta, rójstni za knjižno zapôjeta, rôjstni.
Prikazane težnje količine in kakovosti naglašenih samoglasnikov v kultiviranem govoru Maribora ponujajo pregled sodobnega stanja, ki ga uporabljajo tudi poglobljen razmislek in razpravo o prepletanju neknjižne in knjižne (zborne) norme nasploh.
Melita Zemljak Jontes
Izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes je izredna profesorica za slovenski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ukvarja se z vprašanji slovenske dialektologije s poudarkom na fonetičnih in fonoloških raziskavah, v zadnjem obdobju pa se posveča predvsem vprašanju jezikovne kulture in socialnozvrstnih jezikovnih raziskavah govorice mladostnikov, z drugačnim vidikom usvajanja slovenščine kot tujega jezika in slovenščine v javni rabi nasploh.
Je avtorica ali soavtorica treh znanstvenih monografij: Trajanje glasov štajerskega zabukovškega govora, Instrumentalno-slušna analiza (2004), Jezikovna kultura v teoriji in (šolski) praksi (2014) in v soavtorstvu z dr. Simono Pulko Slovensko ali knjižno – kako je prav? (2015). Kot gostujoča predavateljica je predavala na univerzah v Bielsko-Białi, Celovcu in Pragi. Teoretično združuje s praktičnimi, tudi z gostujočimi predavanji doma in v tujini, in z izvedbo jezikovnih delavnic v sklopu Programa profesionalnega usposabljanja (PPU, na FF UM in PEF UM) in Izpopolni UM.
Alenka Valh Lopert
Izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert je jezikoslovka, predavateljica za sodobni slovenski jezik na Oddelku za prevodoslovje na FF UM. V raziskavah se posveča kulturi govora v medijih (radio, film, gledališče), vplivu neknjižnega pogovornega jezika, narečij in prevzetega beseda na jezikovnih medijih, jezikovnih težavah študentov, v zadnjem času še posebej slovenščine v javni rabi sploh. Je avtorica znanstvenih monografij Kultura govora na Radiu Maribor (2005), Med knjižnim in neknjižnim na radijskih valovih v Mariboru (2013) in soavtorica z dr. Koletnik Nestandardne značilnosti slovenskega jezika v slovenski ljudski kulturi (2018). Predava tudi na FERI UM in na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. Predavala je na univerzah v Gradcu, Trstu, Nitri, Bielsko-Białi, Vancouvru. Teoretično znanje že mnoga leta preizkuša v praksi, ga prenaša v prakso, sicer z lektoriranjem in izvedbo jezikovnih delavnic v sklopu Programa profesionalnega usposabljanja (PPU, na FF UM ) in Izpopolni UM.
Predavanje sodi v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanj in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Marijan Zlobec