Slovenska matica vabi na znanstveno predavanje dr. Bogomile Kravos z naslovom Gledališče s tradicijo, ki bo potekalo v četrtek, 27. marca, ob 17.30 v Društvu KRUT (Ul. sv. Frančiška 20, Trst, Italija) . Pri svojem nastopu bo predavateljica izhajala iz svoje knjige Slovenskega gledališča v Trstu, ki je izšla v letu 20219 pri Slovenski matici.
Bogomila Kravos: Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni 1848–2018
Monografija Slovenskega gledališča v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni 1848–2018 je najbolj celovit pregled gledališke dejavnosti Slovencev v Trstu in okolici od začetka leta 1848 do danes. Avtorica Bogomila Kravos je v njej zbrala in objavila pomembne vire in fotografsko gradivo, ki govorijo o začetkih narodnega in obenem gledališkega prebujenja Slovencev na Tržaškem.
Dr. Bogomila Kravos na predstavitvi knjige Moj Trst, foto Marijan Zlobec
Gledališko zgodovino Trsta povzema kronološko, po pomembnejših obdobjih in zgodovinskih prelomnicah. Vsakemu razdelku je dodal tudi seznam vseh zabeleženih uprizoritev.
Bogomila Kravos in dr. Ignacija Fridl Jarc na ljubljanski predstavitvi knjige Moj Trst, foto Marijan Zlobec
Kljub izjemni količini podatkov je prikaz razvoja tržaškega gledališča, kot ga izpisuje Bogomila Kravos, predvsem živa in živa gledališka stvarnost, saj avtorica navaja več javnih dokumentov – pisma, kritike, časopisne izrezke, v katerih niso poudarjena zgolj zgodovinska dejstva, ampak tudi politični, kulturni, jezikovni in povsem medčloveški odnosi v tržaškem gledališkem okolju. Delo Slovensko gledališče v Trstu. Od prvih nastopov do današnjih dni. 1848–2018 je dragoceno tudi zato, ker je v njej avtorica uspela odstreti odrske zavese po zaključku predstave in potem, ko so ugasnili žarometi javnosti. S celotnim priloženim strokovnim aparatom in natančnimi popisi bo njeno delo nedvomno postalo dragocen vir za prihodnje raziskovalne rodove.
Dr. Bogomila Kravos, foto Marijan Zlobec
“Knjiga opozarja na prisotnost Slovencev v Trstu v vseh družbenih sistemih vse do danes, ko vlada v Italiji zgolj navidezna demokracija, pod katero pa se skriva ali občasno plane na plan (ponovno) profašistična podoba mesta. Ravno fašizem pa je Slovencem zadal največ ran, ne nazadnje s požigom Narodnega doma 13. julija 1920 in nekaterih drugih slovenskih gledaliških in kulturnih dvoran, o čemer knjiga prav tako spregovori, le da bi bilo potrebno ob stoletnici požiga Fabianijeve mojstrovine v Trstu napisati novo monografijo, čeprav ena že je, a jo je treba še dopolniti.
Dr. Bogomila Kravos je pripravila celovit prikaz gledališke zgodovine in razvoja institucionalnega gledališča v Trstu od začetkov do danes. Kaj vse to pomeni in prinaša je težko reči na kratko, saj gre za 170 let dela slovenske zgodovine, ki je vsem premalo znana in se zanjo, resnici na ljubo, centralna Slovenija, kot bi dejal pisatelj Boris Pahor, ne briga.
Dr. Kravos je ob predstavitvi svoje knjige posebej spomnila na začetke nastanka slovenskega gledališča kot rezultat narodne zavesti premožnih slovenskih Tržačanov, na primer ladjarjev, prav tako pa izjemno voljo prvih generacij gledališčnikov, ki so na svojem področju delovali z neverjetnon pripadnostjo tako gledališču kot slovenstvu z visoko narodno zavestjo. Veliko je bilo premier, manj pa je znano, da so nekatere pripravili zgolj za nekaj ponovitev. Omenila je, da so v slovenskem gledališču v Trstu igralce plačevali nekoliko bolje kot v Ljubljani in so zato igralci in režiserji radi prihajali v Trst. Tako najdemo mnoga slavna imena, kot so Milan Skrbinšek, Anton Verovšek, Anton Cerar Danilo ali Avgusta Danilova, ki je iz Trsta kot gledališka igralka odšla v ZDA.
Kravos je spomnila na močno slovansko noto v Trstu; tu so bili še Hrvati, Srbi, Čehi.
Kravos odpira mnoga poglavja, podpoglavja in segmente iz zgodovine, v katero vključuje znana, zelo znana ali celo imena, ki jih na prvi pogled s tržaškim gledališčem ni moč povezovati, kot skladatelja Marija Kogoja ali goriški krog semifuturistov Sofronia Pocarinija, pa scenske osnutke avantgardističnega slikarja Avgusta Černigoja in s tem opozarja, da so mnoge zgodoviske teme še odprte in premalo podrobno ali natančno, kaj šele celovito predstavljene. Seveda omenja veliko močnih gledaliških osebnosti, kot je na primer Jaka Štoka, igralec, režiser, pisatelj in založnik, ustanovitelj Dramatičnega društva leta 1902, pobudnik gradnje Narodnega doma v Trstu in ustanovitelj stalnega gledališča v njem.
Dr. Ignacija Frild Jarc in dr. Bogomila Kravos na predstavitvi knjige septembra 2019, foto Marijan Zlobec
Pri kronologiji, ki je v knjigi sicer bogata za vsa obdobja, bi bilo bolje, če bi vsa imena izpisala, ne pa samo kratice, saj je mnogo bralcev, ki na pamet priimka ne znajo sami dopolniti z imeni, če niso izpisana. Prav tako manjka igralska zasedba predstav.” (Iz objave Slovensko gledališče v Trstu od 1848 do 2018 pri SM, Kritik.si)
Bogomila Kravos je sicer kot svojo zadnjo knjigo predstavila Moj Trst, potem ko je pred leti napisala monografijo Slovensko gledališče v Trstu. Avtorica je v 315 strani dolgi monografiji, založili sta jo Slovenska matica in Slovenski gledališki inštitut, natančno secirala 170-letno slovensko gledališko zgodovino v Trstu.
Kot prvo svojo knjigo pri Slovenski matici je Bogomila Kravos izdala prav tako avtobiografski roman Zgodba mojega očeta, 2013. Avtorica je napisala zgodbo, ki je več kot biografija njenega očeta. Za njo se razkriva težavno zgodovinsko obdobje primorskih Slovencev, ki je tako ali drugače prizadelo ali zaznamovalo slehernega posameznika.
Naslovnica
Marijan Zlobec