Slovenski glasbeni dnevi 2025, ki bodo potekali od 7. do 20. aprila, prinašajo dva izjemna glasbena dogodka, ki bosta obogatila letošnji program in nas popeljala v globine slovenske umetnosti. Od operne dramatike, ki prepleta ljubezen, mit in resničnost, do melodij, ki so zapisale zgodovino slovenskega glasbenega ustvarjanja – oba umetniška večera ponujata priložnost za raziskovanje različnih plasti našega kulturnega spomina in glasbenih vrhuncev, ki so oblikovali slovensko glasbo preteklih desetletij.
Tomaž Svete, foto Marijan Zlobec
Ko ljubezen sreča mit in resničnost
Tomaž Svete, eden najprodornejših slovenskih opernih skladateljev, bo med 8. in 10. aprilom v Stari mestni elektrarni predstavil svojo dvanajsto opero Sopra lo amore, ki je obenem že peta, ustvarjena v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. Opera temelji na noveli Dama s psičkom Antona Pavloviča Čehova, v kateri se življenje riše na humoren in hkrati žalosten način, in Ovidovi pripovedi o Piramu in Tizbi iz 4. knjige Metamorfoz, s katero se skladatelj vrača na polje antične umetnosti. Preko glasbe in gledališkega izraza raziskuje temo ljubezni, ujeti med družbene norme in usodne okoliščine, pri čemer se osrednja zgodba prepleta z mitsko paralelo.
Sopra lo amore
Večplastna dramaturška zasnova narekuje dogajanje na dveh odrih, kar omogoča hkratno soočenje intimne ljubezenske drame in njene simbolne refleksije.
Marin Blažević, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Poročena, a vsak v svojem zakonu nesrečna, se mlada in lepa Ana, dama s psičkom, in bančni uradnik Arkadij v obmorskem letovišču zapleteta v bežno razmerje, a to preraste v veliko ljubezen. Arkadij se zato odloči, da Ano po razhodu poišče v njenem domačem kraju. Najde jo na premiernem dogodku (opera v operi). Novela izzveni v obliki velikega vprašaja, kako bi se lahko njuna ljubezenska zgodba srečno razpletla. Večplastnost zasnove, poudarjena z ločenim dogajanjem na velikem oziroma malem odru, narekuje ustrezno zasedbo solistov in dveh instrumentalnih ansamblov.
Iztok Kocen, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Praizvedbo bo uprizorilo Slovensko komorno glasbeno gledališče pod taktirko dirigenta in skladatelja mlajše generacije Iztoka Kocena in v režiji priznanega hrvaškega dramaturga in opernega režiserja Marina Blaževića, sicer ravnatelja Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.
Katje Konvalinka, foto SNG Opera in balet Ljubljana
V zanimivo zgodbo vabijo odlični slovenski pevci: lika osrednje pripovedi bosta oživela v interpretaciji žanrsko vsestranske sopranistke Katje Konvalinka v vlogi Ane in pogostega solista v Svetetovih operah, baritonista Roka Bavčarja kot Arkadija.
Rok Bavčar, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Solista v vzporednem dogajanju na malem odru pa bosta temperamenta mezzosopranistka Ireneja Nejka Čuk v vlogi Tizbe in operni, a tudi popularni glasbi zavezani tenorist Gregor Ravnik v vlogi Pirama.
Gregor Ravnik, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Tomaž Svete je prepoznaven po svoji izraziti glasbeni govorici, ki združuje kompleksno harmonijo, dramatično intenzivnost in poglobljeno dramaturgijo. Njegov obsežen opus, ki šteje dvanajst oper, združuje literarne klasike s sodobnimi glasbenimi izraznimi sredstvi, kar pomembno prispeva k razvoju operne umetnosti tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru.
Z nenehnim raziskovanjem novih umetniških možnosti se njegov umetniški izraz nenehno razvija, kar se zrcali tudi v njegovi najnovejši operi, Sopra lo amore .
Saša Šantel leta 1910
V objemu melodij: Poklon Saši Šantlu
V okviru 39. Slovenskih glasbenih dnevov bo 14. aprila ob 19.30 v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor zazvenel Koncert samospevov Saše Šantla, enega najpomembnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja.
Nika Gorič, foto Festival Ljubljana
Na tradicionalnem koncertu Cikel samospevov se bodo predstavili vrhunski slovenski glasbeniki – sopranistka Nika Gorič, baritonist Jaka Mihelač in pianistka Andreja Kosmač, ki bodo obudili nekaj izmed najlepših, a redko slišanih samospevov tega velikega ustvarjalca.
Jaka Mihelač, foto Sorek Artists/Andrej Grilc
Saša Šantel, akademski slikar in glasbenik, je v svojem skladateljskem opusu posvetil posebno pozornost melodiji, ki jo je oblikoval z globoko povezanostjo s ljudskim izročilom, obenem pa ohranil občutek za klasično harmonijo. Njegova glasba ni le glasbeni izraz, ampak tudi odraz narodnega duha in kulture svojega časa. Njegovi samospevi nosijo preproste, a hkrati globoke melodije, ki izražajo iskrena čustva in sporočila.
Saša Šantel – Lastna podoba, 1936, olje, les, 73,3 x 40,5 cm, Narodna galerija
Ob letošnjem 80. jubileju njegove smrti bo koncert priložnost, da ponovno odkrijemo pomen tega velikega skladatelja in se podamo na glasbeno potovanje, ki nas popelje skozi melodije, oblikovane v duhu slovenske kulturne dediščine.
Iz objave Glasbene matice, ki sliko popači in izreže le 21 skladateljev, Slovenska filharmonija pa na svoji strani te slike nima
Velika oljna slika slovenskih skladateljev, poimenovana “Koncil slovenske glasbe”, je nastala leta 1936 po naročilu Filharmonične družbe, ki je bila med obema vojnama podružnica Glasbene matice Ljubljana, in je ena največjih figuralnih slikarskih kompozicij v Sloveniji. Slika, na kateri je upodobljenih 37 slovenskih skladateljev, krasi Osterčevo dvorano Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Objava Glasbene matice v majhni obliki Šantlove slike
Agencija Alamy Stock Photo prodaja fotografijo slovenskih skladateljev Saše Šantla iz SF po 39 dolarjev. Podobno prodaja fotografije del iz Narodne galerije ter druge slovenske fotografije sicer znanih fotografov, ki ji svojih avtorskih pravic zanesljivo niso prodali. Če jih hočeš objaviti, moraš plačati njim, saj so vse označene in s tem deformirane, če pa plačaš, ti pošljejo fotografijo brez svojih oznak. Žal tudi Glasbena matica objavlja to fotografijo le v izrezani obliki, jo popači in diskriminira. Sta pa o Saši Šantlu in njegovih portretih izšli že dve monografiji. Alamy se sklicuje na to, da slika ni več avtorsko zaščitena, a zamolči, da je last Slovenske filharmonije ter v Dvorani Slavka Osterca. Še manj jo zanima, kateri slovenski skladatelji so na sliki. Alamy samo objavlja naslov Saša Šantel – Slovenski skladatelji (brez letnice). Je pa njihova fotografija najbolje posneta.
Knjiga
Marijan Zlobec