Založba ZRC je na svoji zadnji tiskovni konferenci predstavila še dve novi knjigi: Slovenija XI in Znamčenje območij kot pristop k razvoju podeželja v Sloveniji.
Slovenija XI. (vodnik Ljubljanskega geografskega društva), Uredil: Drago Kladnik. Zbirka Vodniki LGD Evropa 17. Leto: 2025
Referenta za ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva sta poskrbela za vsebinsko pestre cilje ekskurzij, pri čemer sta jim dodala novo dimenzijo, saj so njihova vodenja prevzeli tudi strokovnjaki z drugih, negeografskih področij: zgodovine, umetnostne zgodovine, kulturologije, arhitekture, ekonomije, kmetijstva.
Vodnik je z novimi disciplinami pridobil strokovno širino in dodatno vsebinsko obogatitev. Prispevki so okvirno razvrščeni od severovzhoda proti jugozahodu. Nekateri se prvenstveno ukvarjajo z mesti, pri čemer temeljito predstavijo tudi njihov zgodovinski razvoj, v primeru Novega mesta in Ptuja segajo celo v predantično in antično obdobje.
Pri obravnavi Lendave in Kopra je pomemben poudarek na narodnostni problematiki, pri Kopru tudi na arhitekturnih vidikih. Nova Gorica je primer na novo zasnovanega parkovnega mesta, predstavljena sta tudi Litija in Žalec. Prispevka o Halozah in zalednih vaseh na Koprskem sta primera obravnave razvojne renesanse zaostalega podeželja.
Predgovor (Drago Kladnik)
Lendava, mesto pod vinogradi (Dejan Süč)
Ptuj (Aljoša Ciglar, Tanja Ostrman Renault, Anja Potočnik)
Kulturna in naravna dediščina Haloz (Sonja Golc, Jernej Golc)
Po dolini zelenega zlata (Maja Sirše)
Izlet v srce Slovenije (Barbara Hauptman)
Arheološko Novo mesto in poznoantični Gorjanci (Marko Senčar Mrdaković)
Iz Brezovice preko Abitantov do Hrvoj (Martin Perič)
Povojni Koper, Semedela in Ankaran (Neža Čebron Lipovec, Tim Mavrič)
V Novo Gorico, na mejno območje (Blaž Kosovel)
Znamčenje območij kot pristop k razvoju podeželja v Sloveniji. Avtor: Erik Logar. Zbirka Geografija Slovenije 40. Leto: 2025.
Znamčenje se uporablja za upravljanje dojemanja izdelkov, storitev ali območij, s čimer vpliva na pogled deležnikov in postaja ključni del teritorialnega razvoja. V Sloveniji se ta pristop pri razvoju podeželskih območij uporablja že več kot dve desetletji, vendar njegovi učinki še niso bili celovito preučeni. Slovensko podeželje predstavlja priložnost za analizo prostorskih vzorcev in značilnosti znamčenja z vidika vzrokov in učinkov.
V monografiji je znamčenje obravnavano kot prostorski pojav, pri čemer je analizirano njegovo součinkovanje z območjem. Pri raziskovanju je bila uporabljena kombinacija metod, vključno s pregledom literature, spletnim anketiranjem, polstrukturiranimi intervjuji, analizo podatkov v programu Atlas.ti in infografiko. Rezultati kažejo, da procesi znamčenja odražajo družbeno-gospodarske, strukturne in organizacijske značilnosti podeželskih območij.
Analiza je razkrila odstopanja od teoretičnih predpostavk: znamčenje pogosto poglablja razvojne razlike, sektorska usmeritev prevlada nad celovito, posamezni ukrepi pa so vsebinsko nepovezani. Šibka motivacija deležnikov omejuje sodelovanje in vodi v odločanje od zgoraj navzdol, kar zmanjšuje učinkovitost znamčenja.
Erik Logar
Dr., profesor geografije in zgodovine, asistent z doktoratom, Erik Logar, se je rodil leta 1990. Doma je iz Vogelj pri Šenčurju. Med letoma 2009 in 2015 je študiral geografijo in zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2012 je za delo Sodobna vloga polkmetov na primeru Voklega prejel Priznanje Oddelka za geografijo za odlično zaključno seminarsko nalogo, leta 2015 pa je za magistrsko delo Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti: primeri z Gorenjske in Sauerlanda dobil fakultetno Prešernovo nagrado. Leta 2018 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. S študijskimi obiski se je izpopolnjeval na Univerzi v Prešovu na Slovaškem ter na Katoliški univerzi Eichstätt-Ingolstadt in Univerzi v Münstru v Nemčiji. Leta 2021 je prejel Štipendijo dr. Bojana Erhartiča ZRC SAZU za študijski obisk poslovne šole EM Lyon v Franciji. Leta 2022 je prejel Pohvalo Zveze geografov Slovenije. Leta 2023 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je honorarni sodelavec Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in turistični vodnik z licenco Turistično gostinske zbornice Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografijo podeželja in preučevanjem teritorialnega razvoja.
Marijan Zlobec