Ivan Prijatelj je v svojem prispevku Predzgodovina ustanovitve Slovenske matice zapisal, da narod »postane ‘narod’ šele ob posesti literature višjih kvalitet«, ko se »opremi z višjo, posebno znanstveno literaturo, ki pa zlasti pri majhnih narodih ne more upati na primeren razvoj, dokler je navezana edino na naročnike in čitatelje«.
Ivan Prijatelj
V teh nekaj stavkih je vizionarsko povzel stališče, zakaj je kljub temu, da je bila leta 1851 ustanovljena prva slovenska založba Društvo sv. Mohorja, med slovenskimi rodoljubi in intelektualci prevladovalo prepričanje, da moramo po številnih slovanskih narodih, ki so svoje matice za izdajanje zahtevnejših del že imeli, tudi Slovenci čim prej ustanoviti Matico Slovensko.
Joka Žigon
Joka Žigon v razpravi ob 70-letnici Slovenske matice Veliko pismo slovenske duhovne združitve: ustanovitev Slovenske matice poudari, da je dejstvo, da slovenski jezik ni bil znanstveno artikuliran in da nimamo niti domačih učbenikov, strokovnih in znanstvenih knjig, izrabil tudi avstrijski minister Anton von Schmerling, ko ga je zaradi slovenskega jezika v šolah interpeliral dr. Lovro Toman.
Dr. Lovro Toman
Odgovoril mu je, da se lahko narodni jezik uvede v srednje šole »le pri takih jezikih, ki so že znanstveno omikani« in ob ponovni interpelaciji jeseni pristavil, da »je celo nemogoče učiti v slovenskem jeziku kaki drug predmet ko keršanski nauk, ker slovstveni učilni pomočki čisto manjkajo«. Vse to je še dodatno spodbudilo prizadevanja slovenskih rodoljubov v 19. stoletju, da tudi Slovenci dobimo svojo matico, ki bo skrbela za razvoj slovenske kulture, znanosti, znanstvenega jezika ter izdajanje strokovnih in znanstvenih del.
Mesec februar je letos posvečen obojemu, tako rojstnemu dnevu našega najstarejšega kulturnega in znanstvenega društva kot slovenski znanosti in razvijanju naše znanstvene terminologije. Tako smo 4. februarja skupaj z Glasbeno matico slavili 161 let obstoja Slovenske matice na večeru uglasbene poezije iz naše zbirke Mozaiki in s podelitvijo priznanj za najboljše pesmi v kategorijah dijakov in študentov, ki so prispele na naš natečaj. Hkrati pa je letošnji februar poseben tudi zato, ker je posvečen nekaterim znanstvenim knjižnim izdajam s področja naravoslovja in tehnike, kar, to priznamo, preveč redko, postavljamo v ospredje Matičinega založniškega delovanja. Veseli nas, da je delo Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih nemudoma postalo naša prodajna uspešnica. Še bolj dragoceno pa je dejstvo, da avtorica s številnimi nastopi za strokovnjake, ki delajo z mladimi, razsvetljuje čudežni svet nevroznanosti s sporočilom, kako pomembna je skrb za razvoj možganov pri najmlajših generacijah.
Omeniti je treba še zelo izčrpno in odlično pripravljeno znanstveno monografijo Gašperja Oitzla Od rude do železa, s katero Slovenci končno v svojem domačem jeziku dobivamo celovit vpogled v železarjenje na Slovenskem od začetkov do konca 16. stoletja. Zadnja monografija na to temo je izšla pred več kot sto leti, pa še takrat v nemškem jeziku.
Nikakor nazadnje pa je februar prav poseben zaradi predstavitve nove številke Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki je naslednik najstarejše slovenske znanstvene revije Zbornik (1899), pozneje preimenovan v Zbornik znanstvenih in poučnih spisov (1900–1912). Izvrsten, zelo prizadeven uredniški odbor, ki ga sestavljajo akademik prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar, je zbral vrsto najodličnejših strokovnjakov s področja naravoslovja in tehnike, ki so napisali prispevke na različne teme iz naravoslovne in tehniške zgodovine na Slovenskem, od raziskav pedologije, lišajev, varstva narave, Triglavskega ledenika, klimatologije, avtomatike, diskretne matematike in tribologije pa vse do skrbi za kozolec oblikovalca Nika Kralja, Bajdove raziskave o merjenju hoje pri nas ali prikaza začetkov visokošolskega kemijskega izobraževanja v Mariboru, ki ga je pripravil zasl. prof. dr. Peter Glavič. Osemnajsta številka Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike pa ne ohranja le spomina na izjemne osebnosti in znanstvene dosežke na Slovenskem, ampak je obenem ključni steber prizadevanj Slovenske matice, da bi, kakor je bila njena naloga ob ustanovitvi, razvijala izvirni slovenski znanstveni jezik tudi v prihodnje in ta ne bi propadel pod nerazumljivimi nanosi in nenadzorovanimi vdori vseprevladujoče angleščine v slovenski akademski prostor.
V duhu teh prizadevanj vam srčno voščimo ob slovenskem kulturnem prazniku, z željo, da bi nam slovenska kultura cvetela v žlahtni ustvarjalnosti, modrosti in spoštovanju človeškega dostojanstva.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice