Poslanica Marija Čuka, predsednika Društva slovenskih pisateljev, ob Dnevu slovenske kulture 2025
Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev, foto Marijan Zlobec
Kultura je nevarna
Dan kulture, dan Prešerna. Skoraj noben narod na svetu se ne more ponašati s poklonom kulturi, kot slovenski. A kultura postaja, žal, danes na planetu le akademski pojem, ker jo centri oblasti, naj gre za velesile, ZN ali Bruselj ali državno birokracijo potiskajo v ozadje, jo skrivajo, celo utišajo. Zato smo, kjer smo: v temnem rovu izgube človečnosti, solidarnosti, miru, sebe. Kultura postaja deklarativna beseda med tisočerimi besedami v slovarju, njen vsebinski pomen in veličina se krhata. A tudi v sodobni družbi, danes zagotovo celo bolj kot kdajkoli, ima kultura svojo nenadomestljivo temeljno vlogo. In je nevarna, ker je revolucionarna. V plemenitem smislu. V smislu prenavljanja in presnavljanja družbe s svetlobo. Utopija? Kultura nam pomaga razumeti kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Kultura daje zavest identitete in pripadnosti, ker ponuja referenčne okvire, da lahko interpretiramo svet, ki nas obdaja in v katerem živimo. Zato je kultura nevarna.
»Avstro-Ogrska monarhija v pisni obliki in v slikah. Na pobudo in s sodelovanjem Njegove visokosti prestolonaslednika Rudolfa … (Die deutsche Ausgabe redigirt … J. von Weilen, die ungarische M. Jókai), 1885
Kultura nas uči živeti skupaj, da na svetu nismo sami, so še ostali narodi in tradicije, so drugačni načini življenja, ki so prav tako pomembni in spoštovanja vredni kot naši. Ob tej širini pa nas kultura seveda prvenstveno ozavešča in osvešča o kraju, kjer živimo, o njegovi zgodovini in socioekonomskih enkratnostnih in značilnostih, o tradiciji. Kultura je rešilni jopič za vsakogar. Rešuje pred vzgojno revščino, družbenim razkrojem, medetničnimi konflikti, bori se zoper nezakonitost, generira vzajemnost in gradi nove vezi. Kultura je temelj vsake družbe in vsakega naroda, zato bi morala biti med primarnimi nalogami države odprava vseh ovir, ki krnijo popoln razvoj človeka in skupnosti. Ki sekajo kulturi vire preživljanja. Demokracija živi le, če je v družbi učinkovito razširjeno vedenje o pomenu kulture, sicer postanejo tudi demokratične institucije prazne škatle. Kultura je del resnice, celo resnica sama. Zato je kultura nevarna.
Goldenstein – Prešeren
Ali je svet danes ozaveščen o neskončnih vrednotah kulture? Ali Slovenci sploh vemo, kakšno zgodovinsko vlogo odigrava kultura, in v njej književnost, za biti inu obstati naroda? Ali vemo, da se slovenstvo ne konča na Škofijah, pri Fernetičih, Vrtojbi, Hodošu ali mejnem prehodu na Trbižu, Ljubelju? Kot da bi pozabili. Pozabili na skupni prostor, na skupno kulturo, na skupno besedo. Kultura pa trka na našo vest. Zato je kultura nevarna. Ker je kultura celota. Je moč skupnosti.
Zdravljica
Plemeniti glasnik naše vesti in sodnik naših nevzdržnih pozab je na širokem cvetočem travniku kulture književnost kot njen najvišji izraz. Pesniki, pisatelji, dramatiki, scenaristi, esejisti, prevajalci… Jih kulturna politika ščiti? Jim daje na razpolago vsa orodja, da lahko izražajo ves duhovni potencial naroda? Ali so vsi povprek Prešerni, ki so ga sodobniki zanemarili, denarno in sicer, da jih lahko še danes peče vest nespodobnega spomina? Je besedna umetnost tako nevarna, da je ne gre uradno pretirano izpostavljati?
Literatura pripomore k vzgoji odgovornih in kritičnih ljudi, je inštrument za razumevanje zapletenosti časa. Književnost omogoča živeti izkušnje, spodbuja domišljijo in razvozlava skrivnosti nečesa, česar še ne poznamo. Književnost zahteva odgovore, sprašuje, predstavlja svet v nenehni evoluciji, zato ni potrošniška, ni ujeta v hipnost in površnost. Književnost sproža radovednost in željo pogledati vedno čez in globlje.
Prisluhnite, prisluhnimo kulturi. Prisluhnimo pesnikom. In nevarnosti sodobnega sveta bodo manj nevarne. Naj bo kultura prijateljica. Naj bo umetnost naš vsakodnevni sogovornik. Smo tega zmožni?
Marij Čuk