Slovenska matica vabi na predstavitev svojih novih knjig, ki bo v torek, 4. februarja, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). Na novinarski konferenci bodo predstavili Matičine knjižne novosti: zbirko esejev Draga Jančarja Zakaj pisati, zbirko kratkih zgodb Mateje Gomboc Zavladati vetru, Kočevsko knjigo, sedemnajsto knjigo iz zbirke Mestne knjige, ki jo je uredil Mihael Petrovič ml., monografijo dr. Gašperja Oitzla Od rude do železa, monografijo iz zbirke Odstiranja “Ne damo se!”: Ivan Gams in slovenska geografija, ki sta jo uredila dr. Matija Zorn in prof. dr. Darko Ogrin, ter Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 18, ki od lani po dvajsetletnem premoru v uredništvu prof. dr. Tadeja Bajda, dr. Draga Kladnika in mag. Andreja Seliškarja izhaja enkrat letno. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Zbirka Knezova knjižnica
Drago Jančar: Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi
Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. Uvodni esej (Najbolj strašna zgodba), ki se naslanja na Gogoljevo povest z istim naslovom, je bil napisan nekaj dni po napadu na Ukrajino, ko je istočasno v Kijevu izšel tudi prevod njegovega »vojnega« romana In ljubezen tudi.
Tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, foto Marijan Zlobec
V eseju Pismo o demokraciji in Evropi avtor razmišlja o položaju literature in pisateljev v sodobnem evropskem času. Besedilo Arhipelag Jugoslavija govori o starih in novih literarnih povezavah s področja nekdanje države. Ob njegovem obisku v azilnem domu na Viču premišljuje o sodobnih migracijah in individualnih usodah migrantov. Tu so še premisleki o kulturnem fenomenu Srednje Evrope v preteklosti in danes, o etičnih pogledih preminulega znanstvenika Jožeta Trontlja, o razmerju med literaturo in sodobno družbo in še nekaterih literarnih in družbenih vprašanjih.
Drago Jančar pred nastopom na 40. SKS, foto Marijan Zlobec
Drago Jančar je knjigo prvič predstail na 40. Slovenskem knjižnem sejmu v pogovoru s tajnico-uredico Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Na vprašanje urednice in moderatorke pogovora dr. Ignacije Fridl Jarc, če se je pri naslovu zbirke navezoval na filozofa Friedricha Hölderlina, ki se je nekoč vprašal, zakaj pisati v ubožnem času, je Jančar odvrnil, da je želel biti čim bolj sodoben, čas, v katerem smo danes, pa se mu ne zdi toliko ubožen kot površen.
Poudaril je, da se včasih od pisatelja pričakuje, da se bo bolj angažiral v političnih vprašanjih, vendar je naloga literature mnogo širša. Literatura, kot je poudaril, teži k etiki in estetiki in se ne pusti ujeti omejitvam. Literatura stopa čez robove, ruši tabuje in je včasih, kot je spomnil, označena celo za heretično.
Drago Jančar na 40. Slovenskem knjižnem sejmu, foto Marijan Zlobec
Zato ga je pred leti šokirala odločitev, ki so jo sprejeli v Veliki Britaniji, kjer so v imenu politične korektnosti začeli čistiti odlomke klasičnih del, tudi Shakespeara, ki so iz današnjega vidika nestrpni oz. žaljivi do žensk, homoseksualcev, Judov in drugih manjših skupin. Spreminjanje klasik se mu zdi absurd, še več, spominja ga na čas t. i. inženirjev duš, kot je v Sovjetski zvezi umetnike poimenoval Stalin. Današnja t. i. politična korektnost po Jančarjevih besedah prihaja iz ZDA, ima pa elemente protestantskega puritizma in katoliškega klerikalizma, je dodal.
V enem izmed esejev piše tudi o razstavi Temna stran meseca II., s katero so želeli leta 1998 na kulturen način spregovoriti o danes po njegovem mnenju zlorabljeni besedi sprava. Kot je povedal, je bila stvar, ki so se je lotili sicer preveč optimistično, tedaj zanj končana. Zato odtlej stalno zagovarja tezo, da je “pisatelj, ki noče biti v območju politične agitacije”.
Tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc v pogovoru z Dragom Jančarjem, foto Marijan Zlobec
V esejih piše tudi o širših družbenih pojavih v Evropi, med drugim odpira vprašanje integracije Evrope, ki po njegovem mnenju “ni takšna, kot smo si jo predstavljali, da bo ob padcu Berlinskega zidu”. Če je Berlin naredil integracijo, pa je Evropa še ni, meni Jančar. Po njegovih besedah bo integrirana takrat, ko bo v celoti sprejela družbeno-kulturno izkušnjo obojega, tako zahodnega in vzhodnega.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Knezova knjižnica
Mateja Gomboc: Zavladati vetru
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Zbirka kratkih zgodb Zavladati vetru je četrto delo za odrasle bralce, ki ga je ustvarila pisateljica Mateja Gomboc. Njen zadnji roman Gorica je bil nominiran za knjigo leta in za Cankarjevo nagrado. Tokratno kratkoprozno zbirko pa je naslovila po stavku iz ene od istoimenskih novel, ki stoji v zadnjem razdelku knjige in govori o najstnici, ki s svojo prestopniško mladostniško druščino sproži požar v vrtičarskih barakah v Trnovem. Tudi v vseh drugih zgodbah nastopajo ženske, vendar najnovejšega dela Mateje Gomboc kljub temu ne moremo brati kot tako imenovane »ženske literature«. Pisateljica namreč s širino in daljnosežnostjo svojega umetniškega pogleda presega platonsko zamejenost našega razumevanja na zgolj prividne sence v votlini t. i. »ženske književnosti« in se ozira k soncu občečloveških problemov, kot so samota spominjanja, soočenje z migrantom, beg pred zločinom in krivdo, tujstvo v lastni družini, neuresničena ljubezen, patološko hrepenenje, groza zgoljbiti, umetniška zlaganost, zatajevani alkoholizem, travmatično otroštvo, partnerski konflikt, patološko starševsko pokroviteljstvo in mnoge druge teme.
Zbirko prevevata časovna in prostorska odprtost. Čas je večinoma mogoče razbrati le posredno, tako iz vsebine zgodb kot iz sloga pisanja, ki se spreminja in se ji zvesto prilagaja, zgodbe pa so univerzalne in bi se lahko godile na katerikoli geografski koordinati sveta. Poleg notranjega monologa osrednjih ženskih likov avtorica v zbirki Zavladati vetru zelo pogosto in spretno rabi še eno platonsko prvino, to je dialog. Prav posebno pozornost pa posveča otrokom in mladim, njihovi ranljivosti, iskanju pomoči odraslih oziroma tistih, ki jim lahko pomagajo, pa tudi njihovi zrelosti v presojanju situacije. V takih trenutkih ne more skriti svoje naklonjenosti in osebne prizadetosti v odnosu do njihovih krhkih duš. In ta prizadetost se brez moraliziranja o naši odgovornosti, a vendar z globokimi etičnimi odzveni in simpatijami do mlajših literarnih likov prenaša tudi na bralca.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Mestne knjige
Kočevska knjiga
Uredil: Mihael Petrovič ml.
Delo združuje umetnostna besedila, pričevanja ter zgodovinske, spominske in druge zapise o Kočevju in širšem kočevskem območju, ki s svojstveno preteklostjo in usodo kraja na prepihu zgodovine v prenekaterem pogledu za marsikoga še vedno predstavljata skrivnostno, neznano in zamolčano pokrajino »tam nekje na robu Slovenije«, kjer si »podajata roko volk in medved«. Kot nekdanji nemški jezikovni otok, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne, pa je Kočevska s svojim edinim mestnim naseljem še posebej zanimiva, tudi ker je njena zgodba zgodba dveh jezikovnih skupin v njuni medsebojni povezanosti in različnosti. Usodno jo je nato zaznamovalo obdobje med drugo svetovno vojno in po njej, poseben pomen pa je imela tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kočevska knjiga zato ob slovenskih vsebuje tudi besedila neslovenskih – nemških, čeških, hrvaških in srbskih – ustvarjalcev in sodobnikov, ki so se skozi stoletja tako ali drugače soočali s Kočevsko in njenimi posebnostmi, obenem pa odseva življenjski utrip Kočevja z okolico skozi čas. Več besedil je v slovenščino ob tej priložnosti prevedenih prvič, posamezna izvirajo iz doslej še neobjavljenih virov.
Izid knjige sta podprli Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Občina Kočevje.
Zbirka Razprave in eseji
Gašper Oitzl: Od rude do železa: železarjenje na Slovenskem do konca 16. stoletja
Železarstvo je še danes ena pomembnejših gospodarskih panog v Republiki Sloveniji, v preteklosti pa je bil njen pomen v širšem družbenem in gospodarskem kontekstu slovenskega prostora še nekoliko večji. Od izida zadnje obsežne strokovne publikacije na temo zgodovine železarjenja na Slovenskem je minilo že več kot pol stoletja. Knjiga Od rude do železa dr. Gašperja Oitzla obravnava zgodovino razvoja železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju. Poleg zgodovinskega prikaza razvoja te gospodarske panoge avtor prikaže tudi tehnološke, družbene in gospodarske izzive rudarjev in železarskih delavcev, obseg proizvodnje železa in njegovo distribucijo ter nudi vpogled v materialno kulturo železa v obravnavanem obdobju. Pri tem upošteva tudi celotno ozemlje avstrijske Koroške, s predstavitvijo trgovskih povezav pa tedanje slovensko ozemlje vpne tudi v širši evropski prostor.
Delo je predelana doktorska disertacija dr. Gašperja Oitzla, ki deluje kot kustos na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije, kjer preučuje zbirko kovin. Sodeloval je tudi pri pripravi razstave Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem.
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
“Ne damo se!”: Ivan Gams in slovenska geografija
Uredila: Matija Zorn in Darko Ogrin
Monografija prinaša celovit in podroben prikaz strokovnih in znanstvenih dosežkov akademika in rednega profesorja dr. Ivana Gamsa. Opisana je njegova kariera od raziskovalca do univerzitetnega učitelja, kot predavatelja več predmetov s fizično geografskega področja, prav tako tudi akademikove neuhojene in samosvoje raziskovalne poti, ki jih je ubiral, kot so jih videli sodelavci na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavljen je kot odločna osebnost, ki zna na nepredvidljive in iskrive načine prepletati včasih na videz nezdružljivo: radovednost, ustvarjalni nered, neobremenjenost s pravili na poti do zastavljenega cilja, močno intuicijo, šaljivost, znanstveno odličnost in človeškost (iz recenzije izr. prof. dr. Igorja Jurinčiča).
Ivan Gams je bil pripadnik tretje generacije slovenskih geografov, ki jih je zaznamovalo postopno usmerjanje v čedalje ožja znanstvena področja. Pri tem ni bil izjema, saj se je znanstveno in pedagoško še posebej poglobljeno lotil krasoslovja. Ob tem je vseskozi ohranjal izjemno širino, saj so mu bila blizu prav vsa področja geografije. Kot družbeno angažiran človek se je loteval tudi aktualnih vprašanj časa, v katerem je živel. Njegov širok geografski horizont se odraža tudi v monografiji, kjer so osvetljena praktično vsa področja Gamsovega delovanja. Časovna distanca omogoča tudi vrednotenje njegovih prispevkov k zakladnici slovenske in mednarodne geografije ter krasoslovja in soočenje dosežkov z aktualnim stanjem stroke (iz recenzije izr. prof. dr. Irene Mrak).
Knjigo je finančno podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, letnik 2024, zvezek 18
Uredili. Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
18. številko Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike zaznamuje 160-letnica Slovenske matice. Uvodni prispevek poudarja njen pomen za razvoj slovenske znanosti, sledi pa mu enajst prispevkov z različnih področij naravoslovja in tehnike. Trije naravoslovni prispevki podajajo zgodovinski pregled razvoja pedologije, raziskav lišajev in varstva narave v Sloveniji. Dva geografska prispevka sta si dokaj različna: klimatogeografski predstavlja razvoj prikazov vremena in podnebja na Slovenskem do leta 1919, drugi opisuje zgodovino organiziranega raziskovanja Triglavskega ledenika, ki se je pričelo leta 1946. Povsem samosvoj je članek o arhitektu in industrijskem oblikovalcu Niku Kralju ter njegovem preučevanju in ohranjanju kozolcev. Sledi prispevek o razvoju diskretne matematike v Sloveniji, ki je bila podlaga za računalništvo in nato za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Prispevek o pionirskih dosežkih Franceta Bremšaka s področja avtomatike prikazuje razvoj zmogljivega analognega računalnika, uporabljenega za simulacijo delovanja ter regulacijo jedrskega reaktorja. Zbornik sklepajo prispevek o začetkih merjenja hoje na Slovenskem in rehabilitaciji bolnikov z metodo funkcionalne električne stimulacije, prispevek s področja kemijskega inženirstva o pridobivanju kemijskih proizvodov ter načrtovanju, obratovanju in izboljševanju proizvodnje ter prispevek s področja strojništva o razvoju tribologije in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Marijan Zlobec