Boris Podrecca: Delto reke spremeniti v morje v Centru Rog


Center Rog se vse bolj odpira razstavni dejavnosti večjega in mednarodnega obsega ter pomena. V dolgi Veliki dvorani Centra Rog namreč pripravljajo veliko razstavo slovenskega arhitekta Borisa Podrecce, ki je sicer zelo malo časa v otroštvu živel v Sloveniji, ampak v Beogradu, Trstu in sedaj že več desetletij  na Dunaju ter občasno v Benetkah, a je s Slovenijo ustvarjalno povezan. Razstavo bodo odprli v petek, 31. januarja, ob 19. uri. Že ob 17. uri pa bo arhitekt imel javno predavanje v Mali dvorani Centra Rog, za katerega pa se je treba spričo omejenega prostora prijaviti. Napovedujejo tudi tri javna vodstva: 8. februarja ob 16. uri, 8. in 15. marca pa ob 11. uri. Naslov razstave Delto reke spremeniti v morje je precej skrivnosten. Ni pa skrivnost, da Podrecca danes praznuje 85. rojstni dan.

Plakat in vabilo

Razstava predstavlja pregled dela arhitekta in predavatelja Borisa Podrecce (r. 1940), ki je ob mednarodnem arhitekturnem delovanju vse od osemdesetih let dalje vplival tudi na prepoznavnost in razvoj slovenske arhitekture. Z razstavama o Plečniku in Fabianiju na Dunaju ter izjemno prodorno razstavo o Plečniku v Parizu leta 1986 je slovensko arhitekturo 20. stoletja umestil na svetovni arhitekturni zemljevid.

Boris Podrecca – Hotel in konferenčni center Mons v Ljubljani

Svet pa je v Slovenijo pripeljal z angažmajem in gostujočimi predavatelji na Piranskih dnevih arhitekture ter rednim sodelovanjem s slovensko arhitekturno in umetniško stroko. Prav tako je svoj pečat pustil s svojo zgrajeno arhitekturo, ureditvami odprtih javnih prostorov, interierjev in stavb najrazličnejših meril.

Tartinijev trg v Piranu je leta 2009 oblikoval Boris Podrecca

Predstavljeni so številni projekti avtorskih razstav, dela iz zgodnjega obdobja, arhitektovo mednarodno delovanje ter projekti v Ljubljani, Piranu in drugod po Sloveniji.

Postavitev razstave, foto Center Rog

Razstava skozi linearno, kronološko zasnovo osvetljuje širino arhitektovega delovanja in razvoj njegove ustvarjalne poti. Arhitekturna dela so orisana s pomočjo skic, aksonometričnih risb, načrtov, maket in fotografij ter pospremljena s pronicljivimi izjavami arhitekta iz različnih pogovorov in intervjujev.

Boris Podrecca

Razstavna konstrukcija v obliki prostorske mreže, v katero so vpeta dela, se z idejo strukture, vozlanja in šivanja navezuje na temeljne ideje enega od ključnih vzornikov Borisa Podrecce – nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja.

Postavitev razstave

Kovinske elemente povezujejo 3D-tiskani stiki in držala plakatov, ki so bili izdelani v fablabu v Centru Rog. Pod naklonom vpeti panoji pa so oblikovni odmev razstavnih projektov Borisa Podrecce.

Boris Podrecca – Vila Urbana v Ljubljani, foto Miran Kambič

Kustos razstave je Timotej Jevšenak, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, v sodelovanju z Borisom Podrecco.

Razstava je nastala v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljana in Centra Rog.

Boris Podrecca ima rojstni dan 30. januarja in je danes star 85 let, foto Center Rog

Boris Podrecca (r. 1940) je ob mednarodnem arhitekturnem delovanju vse od osemdesetih let dalje vplival tudi na prepoznavnost in razvoj slovenske arhitekture. Z razstavama o Plečniku in Fabianiju na Dunaju ter izjemno prodorno razstavo o Plečniku v Parizu leta 1986 je slovensko arhitekturo 20. stoletja umestil na svetovni arhitekturni zemljevid.

Svet pa je v Slovenijo pripeljal z angažmajem in gostujočimi predavatelji na Piranskih dnevih arhitekture ter rednim sodelovanjem s slovensko arhitekturno in umetniško stroko. Prav tako je svoj pečat pustil s svojo zgrajeno arhitekturo, ureditvami odprtih javnih prostorov, interierjev in stavb najrazličnejših meril.

Postavitev razstave

Razstava, ki jo spremlja obsežen katalog, vključuje 85 izbranih projektov, ustvarjenih med letoma 1980 in 2024, kar simbolično sovpada z arhitektovim 85. jubilejem, ki ga praznuje dan pred odprtjem razstave. Med predstavljenimi deli so številni slovenski projekti, kot so prenova Tartinijevega trga v Piranu, galerija DESSA, bar Platana, vinska klet Brič, Medicinska fakulteta v Mariboru, ljubljanska Vila Urbana in Žitni most, poleg neuresničenih zasnov, kot sta Južni trg in območje nekdanje tovarne Šumi v Ljubljani – če jih omenimo le nekaj.

Tartinijev trg v Piranu

Na ogled so tudi makete in uporabni predmeti, prvikrat pa je javnosti omogočen uvid v arhitektove najbolj osebne razmisleke skozi reprodukcije njegovih skic, ki razkrivajo Podreccovo fascinacijo z zgodovinskimi plastmi in konteksti, od koder pogosto črpa navdih za svoje projekte. Razstavo dopolnjuje še avdiovizualni program, ki vključuje dokumentarni film Licht und Raum Der Architekt Boris Podrecca, posnet pod okriljem avstrijske nacionalne televizije ORF, ter arhivske posnetke Televizije Slovenija z razstave, posvečene Plečnikovemu opusu, ki jo je Podrecca leta 1986 pripravil v pariškem Centru Pompidou in s katero je prvič vzbudil mednarodno zanimanje za Plečnikovo arhitekturo ter slovensko kulturno dediščino, hkrati pa jo umestil na svetovni zemljevid.

Boris Podrecca – Evropska centralna banka v Frankfurtu

Timotej Jevšenak, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, kustos razstave:

»Kreativni diapazon B. Podrecce zajema različna merila in se razteza “od žlice do mesta” – vse od velikopoteznih urbanističnih in arhitekturnih zasnov do oblikovanja interierjev, razstav ter uporabnih predmetov, kot so stoli in kozarci, kar priča o Podreccovem globokem razumevanju heterogenosti prostorske ustvarjalnosti.«

Bar in bistro Platana na Kongresnem trgu

Boris Podrecca, iz intervjuja za katalog razstave:

»To iščem v arhitekturi: nekaj, kar ni zgolj estetsko, temveč nosi tudi emocijo. To je tisto antropološko. Gre za memorialnost, ki se veže na kakovost življenja – na nekaj, kar ti olajša življenje in ni zgolj vizualna privlačnost. Tradicijo je zato treba reanimirati, in ne kopirati. Slepo ponavljanje stilov je nesmiselno. Mene v arhitekturi zanimajo tematskost, vprašanja, ki segajo globlje od površinskega oblikovanja, in iskanje načina, kako lahko te zgodbe oblikujejo naš prostor in čas.«

Vinska klet Brič

Razstavno postavitev so zasnovali Katarina Čakš, Isabela Karlin Čoh, Prostorske prakse, in Timotej Jevšenak. Na razstavi so predstavljena dela vpeta v semperjansko prostorsko mrežo, ki se z idejo strukture, vozlanja in šivanja navezuje na temeljne ideje enega od ključnih vzornikov Borisa Podrecce – Gottfrieda Semperja. Razstavno strukturo sestavljajo galvanizirane armaturne palice, ki so v prostorsko mrežo povezane s 3D tiskanimi stiki. Struktura je zasnovana kot razstavni sistem, ki omogoča številne načine vpenjanja gradiva, preprosto razstavljanje in ponovno uporabo konstrukcije v novi prostorski formaciji. Ključni elementi strukture – 3D-tiskani stiki in držala plakatov, interpretacija Semperjevih vozlov in šivov – so izdelani v Centru Rog.

Boris Podrecca v svojem ateljeju na Dunaju

Katarina Čakš, Prostorske prakse, vodja razstavnega projekta:

»Razstavna konstrukcija je zasnovana kot odziv na potenciale znanja, infrastrukture in produkcije, ki se odvija v Centru Rog. V okviru laboratorijev smo s tehnologijo 3D tiska izdelali skupno več kot 1700 modularnih elementov, ki vežejo strukturo in plakate v celovito prostorsko potezo. V Rogu so izdelani tudi vsi pripomočki in šablone za učinkovito postavitev razstave. Podoba in prostorska zasnova razstave sta tako po eni strani odziv na vsebino in potrebe razstavnega gradiva, po drugi strani pa odsev sodobnih pristopov in aktualnih izdelovalniških praks, ki domujejo v Centru Rog

Boris Podrecca v Atenah leta 1973

Renata Zamida, direktorica Centra Rog:

»Razstava je primer odličnega sodelovanja dveh mestnih javnih zavodov, Centra Rog in Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki nastopata kot koproducenta. Kot vse razstave v Centru Rog bo javnosti dostopna brezplačno in bo zagotovo naša najbolj obiskana razstava od odprtja pred dobrim letom dni.«

Cerkev in župnijski center Pentecoste v Milanu

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane:

»B. Podrecca je nedvomno veliko prispeval za promocijo slovenske arhitekture v Sloveniji in tujini. Njegova arhitektura v slovenskem prostoru je zaznamovana s kozmopolitsko naravnanostjo njegovega dela ob spoštovanju lokalnega prostora in njegovo vpetostjo v srednjeevropsko kulturno tradicijo. Arhitektura ni samo materializirana stvaritev, je tudi del mišljenja, kulturna orientacija.«

Postavitev razstave

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja