Svet v barvah Slovensko slikarstvo 1848–1918 v dunajskem Spodnjem Belvederu


Avstrijska galerija Belvedere skupaj z Narodno galerijo predstavlja osrednja dela slovenskega slikarstva od pomladi narodov leta 1848 do razpada skupne avstro-ogrske države leta 1918. Razstava bo na ogled v galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju.

Spodnji Belvedere, Rennweg 6, Dunaj, Avstrija, 30. januar – 25. maj 2025

Osrednja tema razstave so likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, ki je temeljilo na dekorativnih učinkih, simboliki in ekspresivnosti, in zasedalo edinstveno mesto v evropskem slikarstvu. Prav tako bo predstavljen pogosto ambivalenten odnos slovenskih umetnikov do Avstrije, saj je večina od njih vsaj del študija ali kariere preživela v Gradcu ali na Dunaju in njegovi okolici.

Obdobje bo predstavljeno z vidika likovne analize in stilističnih podobnosti med umetniki, povezav med slovenskimi likovniki samimi, njihovih vzporednic s slovenskimi in evropskimi literati in z drugimi, posebej avstrijskimi in dunajskimi likovnimi krogi, tudi iz vidika dunajskih ustanov in osebnosti.

Ivan Grohar, Rafolško polje, 1903 (Belvedere, Dunaj)

Dela Jožefa Tominca, Ivane Kobilca, Ferda Vesela, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jama, Mateja Sternena, Avgusta Bertholda in drugih bodo postavljena ob bok mednarodnim mojstrom, kot so Groharjev vzornik Giovanni Segantini, Dunajčanka Tina Blau, v Mariboru rojen Anton Nowak in Ernst Stöhr, ki je živel v Bohinju.

Katalog

Ein Highlight im Jahr 2025 wird die Ausstellung „Die Welt in Farben – Slowenische Malerei 1848-1918“ im Unteren Belvedere sein, die in Kooperation mit der Slowenischen Nationalgalerie Ljubljana entsteht. Ab Mitte November verwandelt sich die Südseite des Oberen Belvedere in ein bezauberndes Weihnachtsdorf. (Avstrijska objava2. jul. 2024)

Napoved razstave SKICA Dunaj –

Leto 2025 začenjamo s kulturnim vrhuncem: Muzej Belvedere v sodelovanju z Narodno galerijo prikazuje vrhunce slovenskega slikarstva od časa narodne emancipacije od revolucionarnega leta 1848 do razpada Donavske monarhije leta 1918. Gre za največjo razstavo slovenske umetnosti na Dunaju doslej.

Fokus razstave je osrednja značilnost tukajšnjih slikarskih pristopov tega časa: intenzivna preokupacija z barvo. Preučevanje njihovega dekorativnega učinka, simbolike, izraznosti in tehnične uporabe je bilo redkokdaj tako osrednje mesto v umetniških tokovih kot v slovenskem slikarstvu okoli leta 1900.

Po izjemnem predmarčnem slikarju Jožefu Tomincu je druga polovica 19. stoletja dala zanimive osebnosti, kot sta Jožef Petkovšek in Ivana Kobilca. Na prelomu stoletja se je oblikovala skupina tako imenovanih slovenskih impresionistov okoli Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena. Njihov slog je postal vpliven v slovenski umetnosti do leta 1918 in pozneje.

Posebej je govora o ambivalentnem odnosu med slovenskimi umetniki in Avstrijo ter prestolnico Dunaj. Številni so študirali ali začasno živeli na Dunaju, v Gradcu ali v Spodnji Avstriji. To ambivalenco je določal občutek latentne izključenosti in hkratna odvisnost od državne podpore. Številni, doslej neovrednoteni dokumenti iz belvederskega arhiva na novo, diferencirano osvetljujejo kulturno-politične povezave med Dunajem in Ljubljano.

Kuratorja Markus Fellinger (kustos Belvedere) in Barbara Jaki (direktorica NGS).

Asistenta kustosa: Michel Mohor (kustos NGS) in Miroslav Haľák (asistent kustosa Belvedere).

V sklopu razstave so predvidena tudi vodstva v slovenskem jeziku in spremljevalni dogodki, ki bodo objavljeni naknadno.

Iz objave Galerije Spodnji Belvedere na svoji spletni strani

Ivana Kobilca – Avtoportret, 1893

Ivan Grohar – Pomlad, 1903

Ivan Grohar – Krompir, 1909/1910

Josip Tominc – Družina dr. Frušića, okrog 1835

Ivana Kobilca – Poletje, 1889/1990

Matej Sternen – Rdeči parazol, 1904

Jožef Petkovšek – Perice ob Ljubljanici, 1886

Ivana Kobilca – Otroci v travi, 1892

Matija Jama – Dürnstein I, 1911

Rihard Jakopič – Sonce (Študija sonca), okrog 1905

Ivan Grohar – Rafolško polje, 1903, foto Johannes Stoll/Belvedere, Wien

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja