


Študija Križanega
Mirsad Begić (r. 1953, Glamoč, Bosna in Hercegovina). Leta 1979 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (profesorji Zdenko Kalin, Slavko Tihec in Drago Tršar). Leta 1982 je odpotoval v London, kjer se je poldrugo leto izpopolnjeval na St. Martin’s School of Art in pod uradnim vodstvom Anthonyja Cara sodeloval z Davidom Annesleyem, Michaelom Bolusom, Phillipom Kingom in drugimi, predvsem pa s Timom Scottom.
Atelje Francisa Bacona
Bil je dvakrat v ateljeju najslavnejšega slikarja Francisa Bacona na slikarjevo povabilo, naj ga obišče, in od tam izvira Begićev pojem ateljeja kot “brloga”, saj je Bacon ustvarjal, vsaj za zunanjega opazovalca, v popolnoma neurejenem ateljeju.
Avtoportret, 1980
Begić je avtor številnih javnih plastik, katerih seznam bi najbrž že presegel število sto, njegova dela pa se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah doma in v tujini. Mirsad Begić ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od kosti, peska, voska do vrvi oziroma “špage”. Vse svoje ideje najprej skicira; riše celote in posamezne detajle. Oblikoval je tudi posamezne gledališke scenografije (v sodelovanju z režiserjem in avtorjem Dušanom Jovanovićem v Ljubljanski Drami SNG).
Manjša razstava risb je bila v galeriji Novak na ogled septembra 2023. Aprila 2024 so v Piranu predstavljene njegove risbe Križanega. Maja 2024 so odprli njegove razstave risb v Dubrovniku, na Vrhniki (Sv. Trojica) in v Ljubljani. Novembra 2012 so Obalne galerije pripravile razstavo njegovih novejših del. Na Ljubljanskem gradu so v peterokotnem stolpu 6. marca 2013 odprli razstavo njegove amorfne oblike, obogatene z avtorsko postavitvijo in risbami.
Ohraniti sanje, 1999
Med mnogimi razstavami naj spomnimo na pregledno predstavitev v Portorožu v galeriji Monfort, v celotni kostanjeviški cerkvi Ohraniti sanje, v Slovenskem gledališkem muzeju s poudarkom na portretih dramatika in pisatelja Petra Božiča, v Slovenj Gradcu, kjer je bila slovesnost ob odkritju spomenika Jožetu Tisnikarju, ob različnih priložnostih tudi v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer imata stalno postavitev njegova portreta Antona Ažbeta in Anice Cevc, prikazal pa je tudi vse osnutke in portrete ljubljanskih škofov in nadškofov, kot jih je upodobil na stranskih vratih Ljubljanske stolnice, ki si jih je doslej ogledalo že nekaj milijonov domačinov in turistov.
V Pragi v gradu na Hradčanih je postavljen njegov spomenik arhitektu Jožetu Plečniku.
Begić je samostojno razstavljal tudi v Berlinu in Benetkah. S portretom Leona Štuklja pa je zastopan v Svetovnem muzeju športa v ZDA, kamo sta odpotovala skupaj z Miroslavom Cerarjem na slovesno odprtje muzeja.
Begić je ustvaril okrog sto spomenikov in spominskih obeležij v mnogih državah, med drugim sta njegova portreta papežev Janeza Pavla II. in Benedikta 16. v Vatikanskem muzeju v Rimu, Janez Pavel II. pa še na trgu v Bukarešti in v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Velik dogodek je bilo odkritje spomenika Antonu Ažbetu v Münchnu na mestu, kjer je nekoč stala slikarjeva svetovno znana slikarska šola. Begić je Ažbeta zasnoval z ogromno glavo, ki je večja od sorodnih spomenikov po Nemčiji, na primer Wagnerja, Brahmsa, Beethovna, Goetheja…
Pejsaž, 1970
Manjša razstava risb je bila v galeriji Novak na ogled septembra 2023. Aprila 2024 so v Piranu predstavljene njegove risbe Križanega. Maja 2024 so odprli njegove razstave risb v Dubrovniku, na Vrhniki (Sv. Trojica) in v Ljubljani.
V Ljubljani je ob Ljubljanici velik spomenik nekdanjemu županu Ivanu Hribarju, poleg še cele vrste drugih spomenikov (Plečnik, Fabiani, Prežihov Voranc, Stanko Bloudek, Peter Božič).
Leta 2019 je bil v Murski Soboti postavljen javni spomenik ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Ohraniti sanje, 1995
Mirsad Begić živi in ustvarja v Ljubljani, v Rdeči hiši na Poljanskem nasipu 14.
Marijan Zlobec