Tržaška založba Mladika se tako kot vsako leto tudi letos predstavlja na 40. Slovenskem knjižnem sejmu. Svojo stojnico si deli z ZTT, tako da si bralci lahko ogledajo knjige obeh slovenskih založb v Trstu.
Naslovnica
Knjige založbe Mladika v letu 2024 prinašajo vsebine za vse okuse, v njih se bodo z različnimi usodami, stvarnostmi in zgodbami soočali tako mlajši kot starejši, zahtevnejši bralci.
Svoje knjige so predstavili na svoji spletni strani, od koder povzemamo opise knjig, knjig za otroke in revij.
Leto so začeli s pomembnim avtorskim projektom, in sicer z objavo knjigozvočnice Besede ne ubogajo več/Parole indomite, ki jo sestavlja knjižica s pesmimi slovenskih avtoric v Italiji v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu. Gre za pesnice Alenko Rebula, Andreino Trusgnach Cekovo, Zoro Tavčar, Ireno Žerjal, Marino Cernetig, Silvano Paletti, Marijo Kostnapfel. Publikaciji je priložena zgoščenka. Avtorica projekta, violončelistka Andrejka Možina je uglasbila pesmi prej omenjenih besednih ustvarjalk ter jih izvedla s triom Violoncelli Itineranti. Knjižico bogatijo še spremna beseda Mateje Černic in slike likovnega umetnika Ivana Žerjala.
Matej Susič s knjigo Moj kraški pristan
Dobro jutro, starost je naslov pripovednega dela tržaškega javnega in kulturnega delavca Draga Štoke, ki se v triindvajsetih kratkih zgodbah loteva številnih tem iz svojega ožjega okolja in širšega sveta, predvsem pa opisuje dogodke in srečanja, ki so ga najbolj zaznamovali. Spremno besedo je napisal Ivo Jevnikar.
Moj kraški pristan je avtobiografsko pripovedno delo v Trstu živeče Američanke Elizabeth Griffin. Avtorica raziskuje novo okolje in spoznava posebnosti obmejnega italijanskega in slovenskega prostora. Zanimivo je njeno umevanje identitete in narodne pripadnosti, poglobi pa se tudi v vrednost maternega jezika. Iz angleščine je besedilo prevedla Breda Biščak, spremni besedi sta napisala Franc Vecchiet in Mojca Petaros, komentar je prispevala tudi književnica Erica Johnson Debeljak, sicer rojakinja Elizabeth Griffin.
Ruah. Vetje Duha/Il soffio dello Spirito je dvojezična knjiga, ki obnavlja zgodbo patra frančiškana Placida Corteseja s Cresa in njegovo mučeniško smrt v gestapovskih zaporih v Trstu leta 1944. Utrinke z njegove življenjske poti je napisala Elena Blancato. V knjigi sta objavljena tudi predgovor predsednice Sklada Libero in Zora Polojaz, Vlaste Polojaz, ter zgodovinski okvir Iva Jevnikarja. Prevod besedil sta pripravili Maria Cenda in Laura Castegnaro. Izdali so jo v sozaložništvu z omenjenim Skladom.
Knjiga Franc Jeza. Separatist je izšla izpod peresa Igorja Omerze in je posvečena časnikarju, pisatelju in mislecu Francu Jezi. Jeza je dolgo živel na Opčinah in je bil krščanski socialist, pripadnik OF, zaprt v italijanskih ječah in nemških taboriščih. Udba ga je zasledovala in celo skušala ugrabiti, saj je bil sistemu trn v peti zaradi svojega nepopustljivega zavzemanja za demokracijo v matici in samostojno slovensko državo.
Zbornik za Borisa Paternuja in Marka Sosiča je zajetna študijska publikacija, ki je nastala v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm. V njej so objavljena predavanja 32. Primorskih slovenističnih dnevov. Zbornik je uredila predsednica Društva Vilma Purič.
Marko Sosič
V sodelovanju s Celovško Mohorjevo družbo ja založba Mladika natisnila dvojezično pesniško zbirko Marije Kostnapfel Gedichte/Pesmi. Za nemški prevod je poskrbela Metka Wakounig, spremno besedo je napisal Evgen Bavčar.
Lager princa Evgena je literarni prvenec Bruna Križmana. Križman je napisal napeto kriminalno pripoved in jo postavil v čas prve svetovne vojne na Krnsko pogorje. Avtor je pred tem romanom napisal več potopisov, objavljenih v dnevnem časopisju.
Pri založbi Mladika niso pozabili na mlajše bralce. Lupo kliče Luno je slikanica izpod peresa Roberta Šabca in računalniško izdelanih ilustracij Martina Zelenka Polesa. Napeta zgodba o volkcu Lupu resnično pritegne s pripovedno veščino o odraščanju. Vsebina je vse prej kot naivna, saj se nevsiljivo in tenkočutno dotika tudi minevanja in smrti, zato je tematsko prava redkost v otroški književnosti.
Dogodivščine Shiver in Kowalskega so nastale po zamisli Romea Toffanettija, ki je prispeval tako tekst kot ilustracije. Gre za serijo stripovskih komičnih dogodivščin, katerih protagonista sta majhna, muhasta psička nedoločljive pasme Shiver in velika dobrodušna mrcina Kowalsky. Dogodivščine ponujajo veliko zabave, a tudi napotek mladim, da spoštujejo in sprejemajo različnost in sožitje. Prevod v slovenščino je delo Eveline Umek.
Evelina Umek je nominirana za nagrado mira, foto Marijan Zlobec
Tanja Badalič je napisala in ilustrirala zgodbo Srčece. Muc s pristriženim ušeskom. Prvoosebni pripovedovalec je muc Srčece, ki opisuje življenje večine prostoživečih muc. Tem lahko pomagajo ljudje, ki živalcam v stiski omogočijo boljše življenje.
Založba Mladika je letos izdala tudi tri knjižne prevode v italijanščino. Dva je prispevala prevajalka Martina Clerici, in sicer prevod kratkega romana Dušana Jelinčiča, Il mare oltre le sbarre. Storia di un resistente sloveno, s spremnima besedama Marte Verginella in Paola Rumiza, ter romana Marija Čuka, La foiba, s spremno besedo Edoarda Bressana.
V italijanščini je izšlo tudi delo Vladimirja B. Bronjevskega La flotta russa a Trieste. 1808 – 1810. Due anni di storia “dimenticata” v uredništvu Bruna Volpija Lisjaka.
Mladika je izdala tudi tradicionalni zbornik Študijskih dnevov Draga 2023.
Do konca leta bodo izšli še zbornik esejev posvečen Alojzu Rebuli ob stoletnici njegovega rojstva, prevod njegovega romana Zeleno izgnanstvo v italijanski jezik (prev. Patrizia Raveggi) ter prevod dela Carla Spartaca Capogreca o taborišču Renicci (prev. Magda Jevnikar).
Mladika izdaja zelo odmeven mesečnik Mladika, v katerem so prispevki o Slovencih v zamejstvu, matici in zdomstvu.
Posebej sta bili odmevni številki o Alojzu Rebuli ob stoletnici rojstva ter 20 let Slovenije v EU.
Marijan Zlobec