KRITIK.si

Na odprtu 40. Slovenskega knjižnega sejma je imela slavnostni nagovor predsednica državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič. Po slovesnosti se je sprehodila po sejmu v spremstvu vodstva in organizatorjev knjižnega sejma.

Predsednica upravnega odbora 40. SKS Vesna Nahtigal in Janez Miš, Schwentnerjev nagrajenec, vse fotografije Marijan Zlobec

Z velikim zanimanjem si je ogledovala različne zgodovinske in drug ajtualne ružbene knjige ter nekatere otroške.

Med gosti iz Slovenskih Konjic in organizatorji 40. SKS

Na vprašanje, katera Slovenka se ji kaže kot največja vseh časov, je zelo hitro, brez oklevanja ali daljšega premišljevanj odgovorila, da je zanjo največja slavna svetovna popotnica Alma Karlin.

Med ogledovanje zgodovinskih knjig, zlasti o vladaricah in kraljicah, je na vprašanje, katera se ji v zgodovini Evrope kaže kot največja, kot na primer kraljica Elizabeta, Katarina Velika, Marija Terezija, imela malo več komentarja in premisleka, a je na koncu vendarle izgovorila drugo ime: Ivana. Mislila je seveda na Ivano Orleansko.

O njej lahko med drugim preberem: Z zgolj 17 leti je poveljevala francoski kraljevi vojski. Kralja Karla VII. je prepričala, da je pregnal Angleže iz Francije in ji leta 1429 zaupal vodstvo armade v obleganem Orleansu, patajski bitk in drugih spopadih leta 1430. Z njenimi vojaškimi zmagami se je tehtnica v stoletni vojni odločilno prevesila na stran Francozov.

Kaj je povedala predsednica

Državnega zbora Republike Slovenije

mag. Urška Klakočar Zupančič

na odprtju 40. Slovenskega knjižnega sejma

Spoštovana gospa Vesna Nahtigal, predsednica upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma,

spoštovana gospa Nina Obuljen Koržinek, ministrica za kulturo Republike Hrvaške,

spoštovani avtorji, založniki, prevajalci in gosti.

Iskreno se zahvaljujem za vabilo in priložnost, da povem nekaj svojih razmišljanj ob tako pomembnem jubileju Slovenskega knjižnega sejma.

Knjige nam razkrivajo moč ustvarjalnosti, bogastvo idej in znanj. Nas vabijo k razmišljanju ali pa k odkrivanju naših najglobljih čustev. Knjige so kot pogled na naš čudovit, a majhen planet iz vesolja, ki ne slika geografskih meja ter briše tiste, ki si jih postavljamo v naših glavah. Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od noči k dnevu, je zapisal Victor Hugo. Knjige so največje bogastvo človeške civilizacije.

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev je Slovenski knjižni sejem postavila v prostore Gospodarskega razstavišča. Tudi ta odločitev ima lahko svoj simboličen pomen, ki ga lahko ilustriramo z izrazom, ki je bolj domač v poslovnih vodah. Knjige niso le zakladnice idej, ustvarjalnosti in znanj. Knjige so dodana vrednost.

Knjigo moraš imeti rad, slogan letošnjega 40. jubilejnega Slovenskega knjižnega sejma, ki ga je inspirirala verjetno najbolj znana pesem našega, pred stotimi leti v Slovenskih Konjicah rojenega, pesnika Ivana Minattija, nas vabi k odkrivanju vsaj delčka te bogate človeške zakladnice. A čudoviti Minattijevi verzi, ki jih verjetno poznamo vsi, so zame bistveno več kot estetska mojstrovina, ki nam slika vso lepoto slovenskega jezika. So vabilo k razmišljanju o odnosih, ki jih gradimo v naši slovenski in globalni skupnosti. So torej lahko tudi naš pogled iz vesolja na ta majhen, a čudovit planet.

Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen.

Imeti rad pomeni zame razumeti, sprejemati in črpati najboljše iz bogastva različnosti, ki mu pravimo človeška civilizacija, hkrati pa ceniti ter občudovati naš planet, ki je vir nastanka in pogoj za obstanek naše civilizacije. Imeti rad zame pomeni, da vprašanje “kako ste”, ni le del vljudnostnega pozdrava, ampak izraža izkreno skrb za bližnjega, ali pa neznanca, ki ga srečamo prvič.

Spoštovani,

zelo sem vesela, da je država v fokusu letošnjega jubilejnega knjižnega sejma prav Hrvaška. Prijateljska soseda, s katero nas povezuje zgodovina in nam je od vseh sosednjih držav jezikovno najbližja. Veselim se letošnjega odkrivanja zakladov hrvaških ustvarjalcev.

Ker pa bi želela ob koncu izkoristiti to priložnost za vabilo vsem, da obiščejo 40. Slovenski sejem, bi tistim, ki se morda še sprašujejo, ali je ta dogodek namenjen tudi njim, namenila verze velikega hrvaškega pesnika Tina Ujevića.

Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu,

za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru,

za vse, ki dolgo, dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo

in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo.

Dobrodošli pri odkrivanju resničnih zakladov človeške civilizacije. Dobrodošli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.

Hvala lepa.