Razstava U3 v Moderni galeriji se je končala


Razstava U 3 v Moderni galeriji se je končala z zadnjim vodstvom kuratorja Tevža Logarja. Uvodoma je povedal, da je k sodelovanju povabil sto ustvarjalcev in bil 80 % uspešen. To je veliko, hkrati pa pokazatelj odzivnosti in s tem upoštevanja dejanskih možnosti.

Še zadnji ogled U 3, vse fotografije Marijan Zlobec

Žal se je, kot sem izvedel v knjigarni, izkazalo, da ni izšel in niti ne bo katalog, kar kaže na slabo vodenje Moderne galerije in še bolj nezadostno namensko financiranje bolj redkih razstavnih projektov s strani Ministrstva za kulturo, še posebej z ministrico dr. Asto Vrečko kot umetnostno zgodovinarko.

Naj spomnio, da je Cukrarna že napovedala izid dveh katalogov ob razstavi Abramović – Ulay prihodnje leto. Moderna galerija enostavno ne bi smela imeti nobene razstave brez kataloga.

Tevž Logar je predstavil celotno razstavo, še posebej razna ozadja določenih del, ki jih obiskovalec ne mre poznati ali na podlagi samih del, zlasti onih sestavljenih ali posebej postavljenih, ne more poznati.

Sam sem si razstavo nekajkrat ogledal, tokrat pa sem se zaustavil ob videu, ki je prikazoval vzpon in padec javnih spomenikov v Bosni, Srbiji, in to v kar nekaj mestih, ne le v Beogradu, Rusiji (načrtovan spomenik Slobodanu Miloševiću), Makedoniji, še posebej Skopju, pa na Kosovu…

Zdi se, kot da se je v postvojnem času ali po razpadu Jugoslavije prebudila neka nacionalna zgodovinska zavest in podoba, oživil zgodovinski spomin, ki ga je bilo treba s  spomeniki še bolj oplemenititi.

O posameznih spomenikih so naši mediji icer poročali, a ne antološko, kot je posneto v videu. Če si ga v celoti ne ogledaš s komentarjem v slušalkah v angleščini, gre ta del razstave mimo obiskovalca.

Ulay ne prepriča

Postavitev razstave se zdi vse do konca sorazmerno dobra, a je vedno tako, da ima nekdo boljši prostor, nekateri pa slabšega.

Zmagovalka razstave je Marjetica Potrč,

malo manj Nika Autor

ali Polona Lovšin,

poražencev in poraženk pa tudi nekaj, kot Jasmina Cibic, ki je v stranski sobi preveč umaknjena.

Spomeniki iz videa Turbo skulptura (Epilog) Aleksandre Domanović

Spomenik mojstra borilnih veščin Brucea Leea v Mostarju je bil ukraden, na podstavek pa so polagali sveče

Srbski predsednik Vučić je odkril 6 m visok spomenik

Želja po monumentalnosti – spomenik Rocky

Spomenik Slobodanu Miloševiću

Sin Slobodana Miloševića v Moskvi

Milošević ni preživel

Čeprav so nekateri eksponati precej drzni, pa se tu lahko spomnimo nekdanjih projektov na razstavah mednarodne likovne Grupe Junij ustanovitelja in pobudnika Staneta Jagodiča in mnogih drugih umetnikov. Ta lok je vsebinsko in časovno impozanten. Seveda pa teh razstav mlajše generacije ne poznajo, kar pa ne pomeni, da jih ni bilo. Stane Jagodič je en svoj likovni projekt pripravil za sedanjo in novo razstavo v Cukrarni.

V onem času je bila tudi zelo velika razstava Slovenska likovna umetnost 1945 – 1978, ki je poleg Moderne galerije vključila še Jakopičevo razstavišče, kot se imenuje danes… Izšli so kar trije katalogi. Takrat so bili zelo aktivni in prizadevni mnogi, kot dr. Stane Bernik za pregled oblikovanja, seveda dr. Zoran Kržišnik.

Takrat so najbolj energično odprli pobudi za ponovno izgradnjo Jakopičevega paviljona: kot muzeja slovenskega impresionizma, samega Jakopiča, njegovih razstav, ko tudi razstav drugih umetnikov iz onega časa, a je vse ostalo pri pobožni želji.

Na neki tiskovni konferenci na to temo je bil prisoten tudi dr. Peter Krečič, ki je napisal knjigo o zgodovini slovenske umetnostne zgodovine, a zanjo ne najde založnika, ker obsega 1200 strani, kot mi je povedala hčerka dr. Jela Krečič.

Ko se spominjam vsega tega, postanem zelo žalosten. Slovenija niti približno ni napredovala tako, kot bi morala. Še posebej v svoji državi.

Tevž Logar razlaga zgodbo ali genezo dela

Likovno ustvarjanje terja precejšnja materialna sredstva, prav tako ateljeje, ki pa jih je vedno premalo in so premajhni. Trg je preskromen, zbiralcev malo, prostorov ni, sponzorjev ni, občinstva malo, celo mladih, ki bi jh morala aktualnost umetniškega sveta bolj zanimati, tako pa nimaš vtisa, da je Ljubljana pomembo univerzitetno mesto. Morda to je, a v nedeljo dopoldan so študenti še doma pri starših zunaj Ljubljane, da se vsaj malo najedo.

Tuji turisti z vodenimi ogledi mesta so povsem zunaj umetnosti Moderne galerije in še vseh drugih kulturnih ustanov. Mednarodne mreže informacij ni dovolj oziroma se jih tujci, pa tudi domačini, premalo poslužujejo.

Natančnost izdelave umetnin je zahteven projekt

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja